Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene tudi v stečajnem postopku Vegrada. Foto: BoBo
Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene tudi v stečajnem postopku Vegrada. Foto: BoBo
Vegrad v stečaj

Za stečajno upraviteljico je okrožno sodišče imenovalo Alenko Gril, ki je spremljala tudi dozdajšnji postopek prisilne poravnave. Upniki imajo zdaj tri mesece časa za prijavo terjatev, tiste terjatve, ki so jih že prijavili v okviru prisilne poravnave, pa veljajo tudi v postopku stečaja.

Spomnimo, da so stečaj Vegrada že sredi poletja zahtevali nekateri upniki, vendar je sodišče dalo prednost predlogu prisilne poravnave, ki ga je podala prejšnja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Prisilna poravnava se je začela 1. septembra, zdajšnji direktor Vegrada Boris Medved pa je 30. septembra na sodišče vložil umik predloga prisilne poravnave, saj je presodil, da ta ni izvedljiva.

Delavci za stečaj tudi drugih družb
Stečaj so težko čakali tudi delavci, saj bodo lahko šele zdaj pridobili sredstva iz jamstvenega sklada. Že nekaj časa namreč ne prejemajo plač, podjetje jim tudi ne plačuje prispevkov, zato že dva tedna stavkajo na gradbiščih in pred stavbo uprave.

Ob izplačilo neplačanih obveznosti zahtevajo tudi objavo stečaja za hčerinske družbe Vegrada, saj je uprava stečaj prijavila le za matično podjetje, okoli 400 delavcev, zaposlenih v drugih družbah, pa je še vedno v težkem položaju brez socialne pomoči.

Svetlik z ukrepi za pomoč tujim delavcem
V težkem položaju so se znašli tudi tuji delavci, zaposleni v Vegradu, ki bodo zdaj izgubili delovno dovoljenje. Ministrstvo za delo je pripravilo predlog ukrepov, s katerimi bi jim lahko država pomagala.

Tako je ministrstvo vladi predlagalo, da bi delavcem zagotovili posebno svetovanje in iskanje možnosti za zaposlitev - čeprav formalno niso upravičeni do te storitve, če nimajo stalnega delovnega dovoljenja -, da bi lahko "v tem kratkem času, preden morajo zapustiti državo, morda dobili novega delodajalca in s tem tudi ustrezno delovno dovoljenje", je povedal minister za delo Ivan Svetlik.

Tistim, ki jim to ne bi uspelo, bi prek humanitarnih organizacij priskrbeli denarno pomoč, da bi se lahko vrnili v domovino in počakali do trenutka, ko bi bili na podlagi sporazuma, ki ga Slovenija pripravlja z BiH-om, upravičeni do ustreznih izplačil iz jamstvenega sklada oziroma denarnega nadomestila. Zavod za zaposlovanje bo lahko izdal odločbo, ki bo zamrznjena, dokler sporazum ne bo začel veljati.

Vegrad v stečaj