Nakupi poceni daljnovzhodnih izdelkov, ki jih ponujajo številne priljubljene spletne tržnice, kot sta denimo AliExpress ali Ebay, bodo s 1. julijem postali bolj zapleteni. V veljavo bo stopila evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v EU-ju, ker so bili v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Po brexitu pa tudi s tisto iz Združenega kraljestva. Zaradi množičnosti spletnega nakupovanja iz t. i. tretjih držav naj bi po nekaterih ocenah EU zaradi tega izgubil sedem milijard evrov javnih prihodkov.

Poštne pošiljke nizke vrednosti do 22 evrov, ki imajo izvor v državah zunaj EU-ja, so namreč oproščene plačila DDV-ja. Na začetku julija se ta olajšava ukinja in za vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz t. i. tretjih držav oz. držav zunaj EU-ja, bo obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere bo treba plačati zgolj DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa bodo še ocarinjene.

V državah EU-ja se DDV precej razlikuje, saj niha od 17 odstotkov v Luksemburgu in 18 odstotkov na Malti, do rekordnih 27 odstotkov na Madžarskem. Slovenija je z ohranjanjem „kriznega“ DDV-ja pri 22 odstotkih (vlada Alenke Bratušek je v času finančno gospodarske krize 1. julija 2013 povišala DDV z 20 na 22 odstotkov) v zgornji polovici EU-držav. Nekoliko drugačne so razlike pri znižani stopnji DDV-ja.

Trgovci bodo morali zbirati DDV

Spletni trgovci oz. spletne trgovske platforme imajo možnost, da bodo ob prodaji prek spleta sami obračunali DDV in ga odvedli državam kupca. Kar nekateri že počno od začetka letošnjega leta za pošiljke v Združeno kraljestvo.

Če tega ne bodo storili (na to bodo morali biti posebej pozorni potrošniki), pa bo uvozni DDV prejemniku pošiljke zaračunal in državi odvedel t. i. carinski deklarant (poštni operater, kurirski servis ali carinski zastopnik). Kar pa bo pomenilo dodatne stroške, saj carinski deklaranti lahko zaračunajo stroške svoje storitve prejemniku paketa. Stroške lahko zaračunavajo po svojem ceniku, saj jih ne določa ali regulira finančna uprava (Furs).

"Cene storitev, ki jih zastopniki zaračunavajo strankam v procesu carinjenja poštnih pošiljk, sodijo v poslovno politiko posameznega podjetja in niso v pristojnosti carinskih organov. Dodajamo, da so ceniki običajno objavljeni na spletnih straneh ponudnikov storitev," so za MMC pojasnili na Fursu, kjer tudi pojasnjujejo, da bodo obdavčene že vse pošiljke, ki bodo v EU dostavljene po 1. juliju, čeprav so bile nabavljene pred tem datumom.

Štiri milijone pošiljk na leto zgolj v Slovenijo

Največ cenenih pošiljk iz Azije v Slovenijo prispe prek Pošte Slovenije, ki kot carinski deklarant že obračunava DDV za pošiljke nad 22 evrov in ob tem zaračuna še nekaj evrov za carinski postopek.

Kot so na Pošti Slovenije pojasnili za MMC, so do zdaj letno v povprečju prejeli kar štiri milijone tovrstnih pošiljk. Pošiljk v vrednosti od 22 evrov do 150 evrov pa je Pošta Slovenije v zadnjih letih distribuirala okoli 100.000 na leto. Konec preteklega tedna pa je Pošta Slovenije podrobneje pojasnila nov režim po prvem juliju in tudi napovedala znižanje cene storitev, ki jih opravlja kot carinskih deklarant.

"Za predložitev carinske deklaracije in izvedbo carinskih formalnosti bo Pošta Slovenije kot carinski zastopnik od naslovnika oziroma prejemnika pošiljke od 1. julija 2021 dalje morala pridobiti določene informacije o pošiljki in o blagu v pošiljki ter ustrezna dokazila o vrednosti blaga. Da bi uporabnikom omogočila kar se da hitre in enostavne postopke, bo naslovnikom omogočila izvedbo carinskih formalnosti prek spremenjenega Portala uvoz. Poleg izvedbe carinskih postopkov prek posodobljenega Portala uvoz bo Pošta Slovenije strankam omogočila tudi spletno plačilo obračunanega DDV-ja ter carinskih dajatev, s čimer bo dodatno poenostavila postopek vročitve pošiljke. Če uporabnik ne bo uporabil spletnega plačila, bo lahko znesek poravnal ob vročitvi pošiljke. Ob tem bo za vse pošiljke, odpremljene iz carinske pošte, torej tudi za navadne pošiljke, omogočeno sledenje do vročitve uporabniku," so navedli na Pošti Slovenije.

Prejemniki pošiljke bodo o uporabi Portala uvoz obveščeni že pred prispetjem pošiljke v Slovenijo, če bo pošiljatelj pošiljke zagotovil ustrezne podatke, ali pa ob prispetju pošiljke v Slovenijo. "V obvestilu bo uporabnik prejel kodo za prijavo v portal. Obvestilo bo poslano v elektronski obliki na telefon ali elektronski naslov stranke. Če Pošta Slovenije z navedenimi podatki ne bo razpolagala, bo obvestilo v fizični obliki poslala naslovnikom," še dodajajo.

2,5 evra stroškov za obračun DDV-ja

Cena uvoznega carinskega postopka bo po navedbah Pošte Slovenije za pošiljko do 22 evrov enaka ceni izvedbe postopka za pošiljke do 150 evrov, če bo uporabnik prek spletnega obrazca in sistema Pošte Slovenije za vlaganje enotnih carinskih deklaracij sam dopolnil potrebne podatke o pošiljki. Cena takega postopka bo, kot pravijo na Pošti Slovenije, znašala 2,50 evra z DDV-jem.

Nova pravila v Sloveniji še ne bodo veljala?

Vlada je tik pred zdajci, šele na začetku maja, v DZ vložila predlog novele zakona o DDV-ju, ki med drugim v slovenski pravni red prenaša določbe evropskih direktiv glede e-trgovanja, in predlagala, da se zakonska novela sprejme po hitrem postopku.

Zaradi trenutnega razmerja poslanskih glasov koalicije in opozicije v DZ-ju je bil najprej zavrnjen sprejem omenjene novele po hitrem postopku, tako da se zdaj sprejema po rednem postopku. Nato pa je še sledila odpoved redne majske seje DZ-ja oz. ni bil potrjen njen dnevni red.

Poslanci DZ-ja se bodo morali zato precej potruditi, da jim bo uspelo prenesti omenjeno evropsko direktivo v slovensko zakonodajo do 1. julija. Če tega ne bodo storili, potem nova pravila glede obračunavanja DDV-ja za poštne pošiljke, ki bodo veljala na področju EU-ja, v Sloveniji še ne bodo vpeljana.

"Na ministrstvu za finance verjamemo, da bo predlog zakona obravnavan v DZ-ju v najkrajšem možnem času. Do sprejetja predloga novele bo v Sloveniji še vedno veljal in se uporabljal veljavni zakon o davku na dodano vrednost," so za MMC glede morebitnega zapleta pojasnili na ministrstvu za finance.

Toda če Slovenija ne bo prenesla evropske direktive v svojo zakonodajo, kar sicer ne bi bilo prvič, bo morda sledila kazen Evropske komisije.

"Komisija ima možnost, da za državo članico, zoper katero zaradi nepravočasnega prenosa zakonodaje EU-ja sproži postopek pred Sodiščem EU-ja, od Sodišča EU-ja v skladu s členom 260(3) PDEU zahteva, naj poleg dnevne denarne kazni naloži tudi pavšalni znesek. Denarna kazen in pavšalni znesek se lahko kumulativno uporabita za isto kršitev. Pri opredelitvi kazni Komisija razlikuje med nepravilnim prenosom in (delnim) neprenosom," navajajo na finančnem ministrstvu.

Zapletena pravila tudi za uvoz iz Združenega kraljestva

Zaradi brexita oz. odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije bodo veljala enaka pravila za nakupe v otoških spletnih trgovinah, ki so bile v preteklih letih precej priljubljene na območju EU-ja, kot za kitajske ali hongkonške spletne trgovine. Blago z britanskega otočja pa bo oproščeno carine. Vendar le, če bo večinsko britanskega izvora.

"Pri uvozu iz Združenega kraljestva v EU bo plačila carin oproščeno zgolj tisto blago, ki bo imelo ustrezno (britansko) poreklo, čeprav bo njegova vrednost znašala več kot 150 evrov (še vedno pa bo za tako blago treba plačati slovenski DDV). Za blago velja, da ima britansko poreklo, če je izdelek do 60 odstotkov britanski," so navedli na svoji spletni strani pri evropskem potrošniškem centru (EPC). Informacijo o poreklu pa naj bi na zahtevo posredoval prodajalec.

EPC kot primer navaja nakup športnih copat, ki na britanski spletni trgovski platformi Amazon denimo stanejo 270 funtov. "Ker so izdelane in tudi odposlane na vaš naslov iz Kitajske, boste morali k ceni dodati še strošek carine in slovenski DDV, zaradi česar se končna cena lahko občutno zviša," opozarjajo.

Manjše spremembe bodo tudi pri spletnem trgovanju znotraj EU-ja.

Stopnja DDV-ja pri spletnih nakupih v drugih državah EU-ja bo po pojasnilih Fursa odvisna tudi od tega, ali se bo spletni trgovec, denimo s sedežem v Avstriji, "ki prodaja blago na daljavo končnim potrošnikom v Slovenijo, vključil v posebno unijsko ureditev za prodajo blaga na daljavo ali ne." "Spletni trgovci imajo pri prodaji blaga na daljavo do višine 10.000 evrov možnost, da je pod določenimi pogoji kot kraj opravljanja dobave blaga na daljavo določen kraj, kjer ima dobavitelj sedež oziroma stalno ali običajno prebivališče. V tem primeru dobavitelj obračunava DDV po stopnjah, ki veljajo v državi članici, kjer je blago v trenutku, ko se začne njegovo odpošiljanje ali prevoz," pravijo na Fursu.

Če bo prodajalec izpolnjeval določene pogoje in izkoristil to možnost, bo DDV po prvem juliju obračunan po isti stopnji kot pred tem. Če pa se bo prodajalec v Avstriji vključil v posebno ureditev za prodajo blaga na daljavo, bo DDV obračunan po stopnji, ki velja v Sloveniji. V tem primeru bi bilo blago za dve odstotni točki bolj obdavčeno, ker ima Avstrija 20-odstotni DDV.