Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Vlada je načrt za okrevanje precej spremenila. Pozna se pritisk Evropske komisije oziroma sledenje evropski uredbi. V načrtu ni več cest, ni financiranja tretje razvojne osi ali letalskega prevoznika, več vsebin je okoljskih, zelenih, več denarja je za krepitev digitalnih spretnosti.

Odločitev vlade je, da v prvem koraku Evropsko komisijo zaprosi za celotno vsoto nepovratnih sredstev, to je 1,8 milijarde evrov ‒ in za 1,2 od sicer 3,6 milijarde, kolikor je predvidenih posojil. Opozicijskim Socialnim demokratom se zdi nesprejemljivo, da bi se država posojilom in z njimi projektom odrekla.

"Slovenija ima priložnost za preboj med najuspešnejše, to ni več zgolj želja"

In kaj pravijo uradno na vladi? Slovenija se lahko v tem trenutku na trgu ugodno zadolži tudi sama, pojasni državna sekretarka na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs: "Se nam zdi nekako neodgovorno, da bi se za celotno vsoto zadolževali še v tem mehanizmu. Pravico do kandidature za povratna sredstva imamo do avgusta 2023. V bistvu je vsako leto mogoče ta načrt dopolniti in se bomo potem skladno s potrebami naprej za to odločali."

Največ posojil je sicer načrtovanih na področju vodooskrbe, sanacije poplavne ogroženosti, obnovljivih virov v gospodarstvu, investicij v podjetjih, digitalne preobrazbe. Iz načrta so izginili razni posojilni skladi, denimo za infrastrukturo, bo pa na SID banki posojilni sklad za turizem. Turizem in kulturna dediščina bi lahko počrpala 177 milijonov evrov, od tega 127 milijonov subvencij. Načrt za okrevanje bo prihodnji teden potrjevala vlada.