Odbor za finance DZ pod drobnogled vzema vladni predlog o slabi banki, ki je bil deležen številnih kritik. Foto: MMC RTV SLO
Odbor za finance DZ pod drobnogled vzema vladni predlog o slabi banki, ki je bil deležen številnih kritik. Foto: MMC RTV SLO

Predlog predvideva prenos slabih terjatev bank na poseben sklad, ki ga bo upravljala novoustanovljena družba za upravljanje terjatev bank. Nanj so se vsule številne kritike.

Na predlog zakona, ki ga bo v petek po nujnem postopku sprejemal DZ na plenarni seji, ima kar precej pripomb parlamentarna zakonodajno-pravna služba, s številnimi kritikami pa so ga pospremili Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Komisija za preprečevanje korupcije, sindikati in nekateri ekonomisti ter opozicija.

Poroštva države do štirih milijard evrov
Slabe terjatve bank se bodo po predlogu prenesle na sklad v zameno za obveznice z državnim poroštvom, ki jih bo izdal sklad. Predlog zakona dopušča izdajanje poroštev države za ta namen v vrednosti do štirih milijard evrov, vendar Šušteršič upa, da ta meja ne bo dosežena. Dodal je, da to pomeni povečanje javnega dolga za omenjeni znesek, kar predstavlja 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, ne pa tudi povečanja primanjkljaja.

Družba za upravljanje terjatev bank bo obstajala do leta 2017. Če bo po tem roku ostalo še kaj premoženja, se bo to preneslo na Slovenski državni holding, ki bo nadomestil Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS.

Svarila pred hitenjem
Opozicijski poslanci so opozorili na hitenje pri sprejemu tega zakona. Dejali so, da so osnutek zakona prejeli šele ta teden, spremljajo pa ga številne pripombe. Finančni minister Janez Šušteršič je dejal, da je vsakršno odlašanje s sprejemom zakona izgubljen čas. Šušteršič je dejal, da je slabih terjatev v slovenskih bankah za šest milijard evrov, od tega v najbolj izpostavljenih bankah za tri do štiri milijarde evrov.

A pred hitenjem z zakonom svarita tudi guverner Banke Slovenije Marko Krajnc in direktor Združenja bank Slovenije France Arhar. Kranjec je dejal, da bi nepremišljeno sprejete rešitve pozneje lahko povzročile več problemov kot zdaj navidezna upočasnitev tega procesa. Guverner je zanikal, da bi šlo za nasprotovanja med finančnim ministrstvom in centralno banko. Kranjec se boji, da bo z zakonom nastala neka institucija, ki ne bo upravljala, "temveč bo delala čisto nekaj drugega."

Ob tem je Kranjec dodal, da so vse banke v Sloveniji trenutno solventne in da kljub slabim težnjam ni razloga za hitenje. Zakon je ob tem označil za "masiven poseg v banke in strukturo lastništva".

Arhar pa je opozoril, da se s predlaganim zakonom ignorira zakon o bančništvu, ki določa, kaj je treba storti, če stvari ne funkcionirajo. Določa dolžnosti uprave, nadzornega sveta, Banke Slovenije. Dodal je, da zakon o bančništvu prav tako vsebuje določbo, ki banki nalaga izboljšanje postopkov za izterjavo slabih terjatev. "To pa je to," je dejal Arhar.

Poslanci SD-ja in PS-ja so sredi seje odšli iz dvorane in pri glasovanju niso sodelovali, ker predsednik odbora Andrej Šircelj iz SDS-a ni priluhnil opozorilom in predlogu za preložitev obravnave. Ob obstrukciji in praktično bez razprave je odbor potrdil vrsto dopolnil k predlogu zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank ter s tem zakon pripravil za sprejem na plenarni seji DZ-ja.

Posojila v skrajni sili
V zakonu so za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema še posebne določbe, ki urejajo t. i. posojilo v skrajni sili. Gre za nov inštrument, ki omogoča, da centralne banke poslovnim bankam, ki se znajdejo v akutnih likvidnostnih težavah, odobrijo posojilo v skrajni sili.