Rast slovenskega gospodarstva, kot ugotavljajo statistiki, se še naprej ohlaja. Foto: Reuters

Ohlajanje rasti slovenskega gospodarstva se je tako v tretjem trimesečju nadaljevalo. Če je v začetku leta realna rast BDP dosegla še 3,3 odstotka, se je v drugem umirila na 2,5 odstotka, v tretjem pa je bila torej še nekoliko nižja, ugotavljajo državni statistični urad (Surs).

V devetih mesecih skupaj je bila realna rast BDP pri 2,7 odstotka in tako za zdaj ostaja v okvirih napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo rast slovenskega gospodarstva, ki se gibljejo med 2,6 in 3,1 odstotka.
Po desezoniranih podatkih se je BDP v tretjem četrtletju glede na trimesečje prej okrepil za 0,8 odstotka, kar je vseeno bolje kot v drugem četrtletju, ko je bila četrtletna rast ničelna. V prvem trimesečju je dosegla 0,6 odstotka.

V medletni primerjavi je bila medtem gospodarska rast, prilagojena za vpliv sezone in koledarja, dvoodstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v drugem trimesečju in 1,5 odstotne točke manj kot v prvih treh mesecih leta.

Večja domača poraba

Domača poraba se je v tretjem četrtletju glede na isto obdobje lani povečala za 3,8 odstotka. K višji rasti domače porabe sta pozitivno prispevali tako končna poraba kot bruto naložbe. Končna poraba se je med letom povečala za 3,7 odstotka, v okviru tega pa je šla najizraziteje navzgor poraba gospodinjstev, ki se je povečala za 4,3 odstotka. To je celo nekoliko več kot v prvem in drugem četrtletju, ko je rast porabe gospodinjstev dosegla 2,4 in 3,8 odstotka.

Bruto naložbe so se glede na isto obdobje lani povečale za 4,4 odstotka, pri čemer pa so k temu precej prispevale spremembe zalog, ki so po dveh četrtletjih negativnega prispevka k skupni rasti BDP-ja dodale 0,7 odstotne točke.

Bruto naložbe v osnovna sredstva so se tako povečale le za 1,2 odstotka, kar je precej nižja rast kot v preteklih obdobjih. V prvem trimesečju je dosegla deset odstotkov, v drugem pa 6,9 odstotka. Nizka rast bruto naložb v osnovna sredstva je bila po pojasnilih statistikov posledica zmanjšanja naložb v nestanovanjsko gradnjo, te so bile nižje za 3,3 odstotka, in v transportno opremo, te so upadle za 6,9 odstotka.

Naložbe podjetij v opremo in stroje ter naložbe v stanovanjsko gradnjo so se medtem povečale, prve za 4,3 odstotka in druge za 9,7 odstotka, in tako blažile upadanje naložbene dinamike.

Izvoz se je v tretjem četrtletju letos medletno povečal za 4,5 odstotka, kar je približno enaka rast kot v prejšnjih četrtletjih letošnjega leta (4,9 in 5,0 odstotka). Ker pa se je uvoz povečal izraziteje kot izvoz, to je za 6,7 odstotka (v prvem in drugem četrtletju za 3,9 oz. 4,9 odstotka), je bil prispevek menjave s tujino k rasti negativen v višini 1,2 odstotne točke.

Zaposlenost se še povečuje

Zaposlenost se medtem še naprej povečuje. Vseh zaposlenih je bilo v tretjem četrtletju 1.051.328, kar je 23.420 oz. 2,3 odstotka več kot v tretjem četrtletju 2018. Največ ljudi se je v tem četrtletju zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, v dejavnostih trgovina, promet in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, je še ugotavljal Surs.

1,4-odstotna inflacija

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra na letni ravni zvišale za 1,4 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,1 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,6-odstotna, je objavil državni Surs.
Letno inflacijo so višale predvsem višje cene hrane ter višje cene raznovrstnega blaga in storitev. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 1,4-odstotna (novembra lani 2,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,6-odstotna (v istem obdobju lani dvoodstotna). Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale enake kot v oktobru.