Evropska centralna banka (ECB) je po Vasletovih besedah pripravljena okrepiti instrumente in uporabiti nove, če se bo izkazalo, da je to potrebno. Foto: BoBo

"Strinjali smo se, da je zaradi takšnih spremenjenih ekonomskih razmer potreben odziv ekonomskih politik, nujno pa je, da se odzovejo ne samo denarna politika, ampak tudi druge, predvsem fiskalna," je po zasedanju Evropske centralne banke poudaril Vasle. Upa, da bodo tudi vlade in Evropska komisija priporočilo glede usklajenega delovanja vseh politik vzele resno. "Če samo ena politika odločno ukrepa, to ne more spremeniti poteka ekonomskih dogajanj, glede na to, v kakšnem stanju smo in kakšni izzivi so pred nami."

Med tremi največjimi tveganji v gospodarskem okolju so trgovinska vojna, ki jo sproža politika ZDA, ohlajanje rasti na Kitajskem in tveganja, povezana z izstopom Velike Britanije iz Evropske unije. "Vsa ta tveganja imajo potencial, da še dodatno upočasnijo gospodarsko rast, to pa vpliva na dodatno znižanje inflacije," je izpostavil.

ECB znižal obrestno mero na -0,5 odstotka, novembra odkup obveznic

Vpliv znižanja obrestnih mer

Na svetu ECB-ja, katerega član je tudi slovenski guverner, so se strinjali, da samo eden ali dva ukrepa ne bosta dovolj, pač pa je potreben paket. "Logika tega paketa je, da ECB z znižanjem svoje obrestne mere ne vpliva samo na kratkoročne obrestne mere, ampak da poskuša vplivati tudi na obrestne mere daljšega časovnega obdobja," je pojasnil četrtkove odločitve banke.

Kako pa bodo še ukrepali? Če se bodo razmere še zaostrile, je prva stvar povečanje količin in sprememba pogojev odkupov vrednostnih papirjev, kar bi samo po sebi pomenilo dodatno rahljanje finančnih pogojev in prek tega izboljšanje pogojev za gospodarsko rast in na koncu cen.

Za zdaj po Vasletovih besedah sicer govorimo o umirjanju gospodarske rasti in ne o recesiji. Glavni udarec gospodarski rasti po njegovih pojasnilih prihaja prek upočasnjevanja mednarodne trgovine zaradi carinskih ukrepov med ZDA in Kitajsko. "To vpliva na predelovalne dejavnosti in industrijo in tu se kaže največji zastoj," je pojasnil.

Napoved nižje gospodarske rasti bo oklestila proračun za 100 milijonov evrov

Slovenija mora izboljšati produktivnost

Drugi del gospodarstva, tako v Sloveniji kot evrskem območju, pa je storitveni sektor, ki še ima dobre rezultate. Če želimo ohranjati rast, moramo po njegovem mnenju izboljšati produktivnost, saj podatki zadnjih 10 ali 15 let kažejo, da se zaostanek, ki ga Slovenija beleži v primerjavi s povprečjem EU-ja, ni zmanjšal. "Še vedno zaostajamo za 20 odstotkov in to se vleče že več kot desetletje."

Drugo področje, kjer so nujni ukrepi, je po Vasletovih besedah povezano z demografijo. "Demografska slika Slovenije se hitro spreminja. Tisti del, ki je delovno aktiven, se krči in brez prilagoditve sistema se bo začela zmanjševati tudi razpoložljiva delovna sila, na drugi strani pa se bo povečevalo število tistih, ki so odvisni od socialnega, pokojninskega in zdravstvenega sistema. To bo privedlo do čezmernega povišanja stroškov in si ne bomo mogli financirati niti sedanjega obsega storitev."

Tretja stvar pa so javne finance. "Če ne bomo sprejeli ukrepov na področju produktivnosti in demografije, bo imelo to enormne pritiske na javne finance in bo izrinjalo ostale izdatke. To vodi najprej v začaran krog stagnacije, nato pa do padca gospodarske aktivnosti, brez te pa ni kakovosti življenja, ki smo je vajeni danes," je sklenil Vasle.