Šušteršič želi NLB prodati v celoti. Ali se bo to zgodilo v nekem doglednem času, pa je vprašanje. Foto: BoBo
Šušteršič želi NLB prodati v celoti. Ali se bo to zgodilo v nekem doglednem času, pa je vprašanje. Foto: BoBo
Janez Šušteršič
Šušteršič meni, da prinaša novela zakona tudi nekaj dobrih rešitev, ki bodo razbremenile vlado. Foto: STA
Evro, gotovina, denar
Prevzemniki v nekaterih primerih ne bodo prisiljeni objaviti prevzemne ponudbe. Foto: EPA
Država bi prodala NLB v celoti

Šušteršič je dodal, da če gre za prodajo celotnega deleža, so namreč pogovori z morebitnimi kupci lažji. Minister je dejal, da bo, če ustavno sodišče ne bo dovolilo referenduma o slabi banki, terjatve mogoče prenesti na slabo banko in očiščeno banko ponuditi na trgu.

V nasprotnem primeru, torej če bo referendum dovoljen in bo na njem zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank zavrnjen, pa se Šušteršič sprašuje, ali bo v enem letu sploh dopustno predlagati način reševanja slabih bančnih terjatev. To bi otežilo iskanje vlagatelja za banko.

Vlada je danes predlog novele zakona o bančništvu poslala v DZ. Finančni minister je še dejal, da bodo sčasoma sprejeti ukrepi, ki jih v predlogu novele zakona predlaga Banka Slovenije, in sicer da se bo ugotovilo, da lastniki ne morejo zagotoviti denarja, postavilo prisilno upravo in zahtevalo prodajo delnice ter se verjetno močno skrčen NLB preneslo na neko drugo banko oziroma institucijo.

Sklic skupščine pomeni skrbno ravnanje skupščine
Šušteršič sklic skupščine, ki je bil objavljen v sredo, označuje kot skrbno ravnanje nadzornikov, ki so na podlagi projekcij presodili, da bi bilo dobro, če bi banka dobila dodaten kapital. Meni, da je prav, da so opozorili na možnosti, saj je bila v preteklosti po njegovih besedah prevečkrat praksa, da se je počakalo na uradne rezultate, nato odredbo Banke Slovenije in se šele nato začelo iskati kapital.

Pri tej dokapitalizaciji ne gre za zahtevo regulatorja in dokapitalizacije ni treba izpeljati do konca leta, je povedal minister in dodal, da bi ob izpeljavi te dokapitalizacije banka prišla precej nad zahtevano mejo kapitalske ustreznosti, ki znaša devet odstotkov najbolj kakovostnega, Core Tier 1, kapitala.

Predlog za zagovornike dokapitalizacije
O mnenjih, da bi bil namesto prenosa terjatev na slabo banko boljši način dokapitalizacije banke, Šušteršič pravi, da bi bil vesel, če ima kdo izmed tistih, ki so dali ta predlog, 400 milijonov evrov.

"Morda pa bi sindikati, namesto da zbirajo 40.000 podpisov, lahko za vsak podpis vzeli 10 evrov, pa bi bili že bliže te številki," je dejal minister za finance.

Glede konverzije pogojno zamenljivih (CoCo) obveznic v delnice, kar se bo zgodilo, če bo kapitalska ustreznost banke padla pod sedem odstotkov najbolj kakovostnega kapitala, Šušteršič pravi, da za zdaj še ni bilo ugotovljeno, da bi kapitalska ustreznost padla pod to mejo, da pa ne ve, ali bodo to ugotovili na skupščini.

Nadzorni svet deluje, kot je potrebno
Na vprašanje o tem, kakšen signal trgu s pogostimi sklici dokapitalizacijskih skupščin pošilja banka, minister odgovarja, da je ravnanje nadzornega sveta korektno, da je vesel, da njihovo opozorilo prihaja dovolj zgodaj, in da se bodo na skupščini odločili, kako bodo iskali kapital za banko.

Če bo ta načrt kredibilen, se minister ne boji, da bi bil to slab signal. "Za zdaj je dober signal, saj nadzorni svet deluje, kot je treba," pravi minister.

Več pristojnosti v roke Banke Slovenije
Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o bančništvu. DZ bi jo lahko sprejel že v tednu ali dveh, kar bi po mnenju Šušteršiča omogočilo normalno izpeljavo decembrskih skupščin državnih bank.

Predlog novele veliko pristojnosti prenaša na centralno banko. Jasneje opredeljuje, kdaj Banka Slovenije lahko ukrepa v okviru nadzora. Ta bo lahko po novem ukrepala že zgolj na podlagi verjetnosti, da neka banka ne obvladuje tveganj.

Banka Slovenije bo lahko v banki imenovala tudi izredno upravo, ji prepovedala prodajo premoženja, zahtevala načrt reorganizacije ali odredila prisilno prodajo delnic banke v breme obstoječih delničarjev. Prav tako bo lahko zahtevala prenos premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo, ki bo s tem prevzela zdravi del poslovanja banke.

Usoda nadzornikov po novem v rokah regulatorja
Če bodo banke želele pridobiti pomembne deleže v družbah, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami, bodo morale po novem pridobiti dovoljenje Banke Slovenije, kar naj bi preprečevalo konflikte interesov.

Osrednji regulator bo lahko poleg tega odpoklical nadzornika banke, če ta ne bo izpolnjeval zakonskih pogojev oz. kršil obveznosti. Predlog, da bi se za nadzornike bank zahtevala licenca, ni bil sprejet. Pomembna novost je tudi, da, ko bo nekdo dokapitaliziral banko zaradi zahteve regulatorja, ne bo obvezan dati prevzemne ponudbe. Ob tem bo imel dve leti časa, da jo objavi ali pa svoj delež proda.

Država bi prodala NLB v celoti