Poteka skrbni pregled banke, in to bo verjetno najpodrobnejši pregled, ker prvič poteka zunaj banke in
Poteka skrbni pregled banke, in to bo verjetno najpodrobnejši pregled, ker prvič poteka zunaj banke in "ker se dela z interesom, da čim več odkrijemo", pravi Šušteršič. Jeseni bo to osnova za pogovore z dodatnimi partnerji. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Sloveniji ni treba zaprositi za pomoč

Da bo NLB zadostil zahtevam regulatorjev, najprej potrebuje med 400 in 500 milijoni evrov, medtem ko bo za to, da začne normalno poslovati, potreboval še mnogo več, je dodal.

Pogovori o dokapitalizaciji največje slovenske banke sicer že potekajo, zato Šušteršič ni želel razkrivati podrobnosti, izrazil pa je upanje, da bi resna pogajanja z vlagatelji lahko stekla že jeseni. Konkretnejše iskanje rešitev bo sicer po njegovem mnenju mogoče šele, ko bo zaključen skrbni pregled.

"Najpomembnejše je, da se izboljša upravljanje"
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pričakuje, da bo dogovor o dokapitalizaciji NLB-ja sklenjen pravočasno, da si bo največja slovenska banka lahko izboljšala boniteto in se na mednarodnih trgih ceneje zadolževala. Po njegovem mnenju je sicer najpomembnejše, da se po dokapitalizaciji izboljša upravljanje banke.

Če bi država sodelovala pri dokapitalizaciji NLB-ja z uporabo dela denarnih vlog v banki, to po mnenju Kranjca sicer ne bi ogrozilo slovenskega finančnega sistema.

"Ni dobro, da se ta agonija tako vleče"
Član uprave Gorenja in ekonomist Peter Groznik je ob tem dodal, da upa, da se bo NLB po razrešenem lastniškem vprašanju bolje odzival na potrebe gospodarstva. "Izkazalo se je namreč, da banka v državni lasti enostavno ni dobra," je poudaril. "Pred 20 leti smo se ukvarjali z reševanjem NLB-ja in tudi danes se ukvarjamo s tem. Upam, da se čez 10 let ne bodo več. Ni dobro, da se ta agonija tako vleče."

Tuje banke so se po njegovem mnenju v preteklosti precej hitreje reševale in so bile prej dokapitalizirane. Zato je treba tudi pri nas končati plehki populizem o tem, kaj vse je nacionalni interes. "Po mojem mnenju je nacionalni interes, da dobro živimo, da smo za delo dobro plačani in da je dobro nagrajeno, slabo kaznovano," je dodal Groznik.

NLB podpira predlagani način dokapitalizacije
Država sicer kot največji lastnik predlaga, da bi se za dokapitalizacijo NLB-ja 380 milijonov evrov odobrenega kapitala zagotovilo z izdajo nekaj več kot 5,5 milijona novih delnic po ceni 68,71 evra, ki bi jih uporabili samo za zamenjavo za hibridne dolžniške instrumente, t. i. pogojno zamenljive obveznice oziroma obveznice "Co Co".

NLB podpira predlagani način dokapitalizacije, o katerem se bodo delničarji odločali na skupščini prihodnji teden. Po mnenju NLB-ja bodo na ta način izpolnili zahteve Evropske bančne agencije (EBA) in Banke Slovenije ter okrepili banko.

Sloveniji ni treba zaprositi za pomoč