V torek je Snowflake ceno v javni prodaji postavil na 120 dolarjev, kar je precej nad pričakovanim razponom 100-110. Toda že prve sekunde trgovanja v sredo so pokazale, da se vlagateljem tudi 120 dolarjev za delnico zdi malo, saj je ob močnem povpraševanju (še sloviti Warren Buffett je naklonjen podjetju) delnica splezala celo nad 300 dolarjev. Pozneje se je navdušenje poleglo, v četrtek je sledil kar 10-odstotni padec, vseeno pa ne gre prezreti, da se je prvi dan trgovanj tečaj delnice več kot podvojila, tako da je tržna vrednost Snowflaka dosegla 70 milijard dolarjev.

Snowflake zbral 3,4 milijarde dolarjev
To je več od vrednosti podjetij Walgreens in Travelers, katerih delnice so v elitnem Dow Jonesu. Snowflake (snežinka), ki je bil ustanovljen leta 2012, je z javno prodajo (IPO) zbral skoraj 3,4 milijarde dolarjev, kar je rekord med podjetji, ki se ukvarjajo s programsko opremo. "Podivjani hedge skladi in določen segment vlagateljev, rečemo jim kar 'robinhudovci', očitno ženejo tehnološko zgodbo naprej, a potencial za nove vrhove je zelo vprašljiv," nam je povedal Aleš Lokar (Generali investments). V kolesarskem besednjaku bi lahko rekli, da tehnološke delnice počasi izgubljajo rumeno majico, a seveda ne tako dramatično kot včeraj Primož Roglič. Applove delnice so, denimo, trenutno 17 odstotkov oddaljene od rekorda.

Nerealna pričakovanja pri Tesli
Lokar poudarja, da so vrednotenja tehnoloških delnic izredno visoka in spominjajo na pikakom norijo leta 2000: "Teslo vrednotijo, kot da bo kmalu naredil letno 30 milijonov vozil in jih prodajal po IT-maržah, ne pa po avtomobilskih. Snowflake je IPO izpeljal po pravljični ceni, po mojem je šla delnica prvi dan trgovanja previsoko. Da bi šli vodilni delniški indeksi še višje, bi morale pomagati preostale panoge, kar pa bo v tej negotovi jeseni in zimi težko. Ukrepi bodo ostrejši, kot so danes, resda pa ne tako strogi, kot so bili marca in aprila."

Ni razlogov za nove rekorde, razen ...
"Če k temu dodamo še geopolitične napetosti in negotovost pred ameriškimi volitvami, težko najdemo vzroke za nove rekorde na borzah, razen če Fed spet ne bo zagnal svojega stroja. V sredo tega ni nakazal, odločil se je bolj za pristop 'wait and see', torej, počakajmo še malo. Morda bo na pomoč priskočila vlada z novimi fiskalnimi stimulusi, navsezadnje so volitve blizu in takšni bombončki ne bi bili presenetljivi." Dodajmo, da je vse več analitikov prepričanih, da bo Fed ničelne obresti ohranjal vsaj do leta 2023, vendar pa tudi ta ultraohlapna Fedova politika ta mesec ne pomaga newyorškim borzam, ki se po izjemni rasti v obdobju marec–avgust soočajo s popravkom. Indeksa S & P in Nasdaq sta tako na tedenski ravni tretjič zapored izgubljala.

Negativen teden tudi v Evropi
Tudi evropske borze so preživele nekoliko negativen teden, skrbi pa predvsem vse večje število novookuženih in ocene, da bo drugi val epidemije izrazito negativno vplival na gospodarsko okrevanje. Na Ljubljanski borzi je elitni indeks SBI TOP v zadnjih petih dneh izgubil 0,85 odstotka, pri 840 točkah pa je zdaj skoraj 10 odstotkov pod vrednostjo z začetka leta. Delnice Krke, ki so bile s 3,3 milijona evrov spet najprometnejše, so se pocenile za 2,51 odstotka, na 85,60 evra.

Simič predlaga nižjo obdavčitev
Po predlogu strateškega sveta, ki mu predseduje Ivan Simič, bi bili kapitalski dobički spet obdavčeni tako, kot so bili pred Šarčevo vlado, s čimer bi se osnovna stopnja davka na dobiček s 27,5 znižala na 25 odstotkov. Isto bi veljalo za obdavčitev dividend in obresti, vendar pa bi morali davek plačati tudi tisti, ki z obrestmi zaslužijo do 1000 evrov letno. Ti so bili do zdaj oproščeni plačila davka od obresti. Simič s svojo ekipo tudi predlaga, da se doba, po kateri se ne plača nobenega davka na kapitalski dobiček, z 20 zniža na 15 let.