Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je v zvezi s tem dejal, da je poslabšanje posledica strukturnih neprilagojenosti. Opozoril je, da je treba biti v razmerah, ko se je dostop do virov financiranja zaostril, pazljiv pri javnih financah, zato meni, da je konsolidacija nujna. V državni proračun bo treba koreniteje zarezati, predvsem na ravni izdatkov, je še dejal.

Med priporočili ekonomski politiki je omenil nujnost izboljšanja konkurenčnosti gospodastva, resnega spoprijemanja s problemi staranja prebivalstva in izboljšanja javnih financ. Slovenija mora po njegovih besedah povečati delež visokotehnoloških proizvodov v izvozu, saj tu zaostaja za EU-jem. Pa tudi na področju staranja prebivalstva v zadnjih letih se ni uresničil noben od predlogov, stanje na trgu dela pa kaže, da je obdobje aktivnega dela še vedno kratko.

Na področju javnih financ, tako Vasle, ključne težave predstavljajo tudi povečanje zadolženosti, ki je nastalo lani, ohranjanje proračunskega primanjkljaja in povečan obseg plačila obresti, ki bo vedno bolj zajedal tisti del izdatkov, ki bi bili lahko namenjeni za razvoj.

Vlagati v podjetništvo, izobraževanje, raziskave in razvoj
Urednica Poročila o razvoju, s katerim Umar spremlja uresničevanje Strategije razvoja Slovenije, Rotija Kmet Zupančič, pa je povedala, da je za dosego gospodarskega razvojnega cilja, torej doseganja povprečne razvitosti EU-ja do leta 2013, ključno spodbujanje podjetništva, učinkovitejše vlaganje v terciarno izobraževanje in v raziskave in razvoj. Slovenija je namreč leta 2009 izmerila višji padec bruto domačega proizvoda od tistega v EU-ju. In sicer predvsem na račun razlik v gradbenem ciklu in strukturnih slabostih, ki zmanjšujejo konkurenčno sposobnost gospodarstva.

Povečati tudi socialno zaščito
Lidija Apohal Vučkovič, Umar, pa je predstavila analizo doseganja kakovosti življenja in blaginje prebivalstva. V zvezi s tem je povedala, da so bili lani na področju delovanja sistemov socialne zaščite sprejeti ukrepi intervencijske narave, a leto je zaznamovala visoka rast izdatkov zdravstvene in pokojninske blagajne. S krizo se je tako po njenih besedah povečala tudi nujnost sprememb na področjih varne prožnosti na trgu dela in sistemov socialne zaščite.

Mojca Vendramin, Umar, pa je dejala, da so izpusti toplogrednih plinov in njihova rast v prometu lani v primerjavi z letom prej padli. Tako bo doseganje kjotskega cilja lažje, je med drugim še povedala.