Po 34-odstotnem padcu so na stockholmski borzi ustavili trgovanje z delnicami tretje največje islandske banke Kaupthing, njeno švedsko enoto Kaupthing Bank Sverige pa so dali na prodaj. Foto: EPA
Po 34-odstotnem padcu so na stockholmski borzi ustavili trgovanje z delnicami tretje največje islandske banke Kaupthing, njeno švedsko enoto Kaupthing Bank Sverige pa so dali na prodaj. Foto: EPA
Islandska vlada želi zdaj pridobiti še približno 4 milijarde evrov posojila od Rusije, zavrnili pa so možnost, da bi za pomoč prosili Mednarodni denarni sklad. Foto: EPA

V ponedeljek je islandska borza začasno ustavila trgovanje s tremi največjimi finančnimi bankami Kaupthing, Landsbank in Glitnir. Ob tem je vlada sporočila, da bo država zagotovila neomejeno jamstvo za vse vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah, v parlamentu pa so v torek po hitrem postopku sprejeli zakon, ki državi daje vse pooblastila za nadzor bančnega sektorja, poroča Delo.

Mogoč propad tretje največje banke
Islandija je namreč že prejšnji teden prevzela nadzor v tretji največji islandski banki Glitnir, v torek pa so se odločili nacionalizirati še drugo največjo banko Landsbank, Icesave, britanska enota banke, pa je 300.000 britanskim komitentom preprečila dvigovati bančne vloge. Ob vsem tem je centralna banka drseči menjalni tečaj spremenila v fiksnega, guverner banke pa je omenil možnost, da Glitnir ne bo preživela.


Po 34-odstotnem padcu so na stockholmski borzi ustavili trgovanje z delnicami tretje največje islandske banke Kaupthing, njeno švedsko enoto Kaupthing Bank Sverige pa so dali na prodaj. Švedska centralna banka je za likvidnost enote zagotovila pol miliijarde evrov posojila, kar pa ni bilo dovolj, poroča Reuters.

To pa še vedno ni dovolj, saj želi islandska vlada pridobiti še približno 4 milijarde evrov posojila od Rusije, zavrnili pa so možnost, da bi za pomoč prosili Mednarodni denarni sklad.

Finančni sektor velik del gospodarstva
Velik del gospodarstva tega skandinavskega otoka s 300.000 prebivalci je ravno finančni sektor. Islandske banke so se namreč v devetdesetih letih, po deregulaciji finančnega trga, razširile tako, da imajo po svetu več kot 100 milijard evrov obveznosti, islandski BDP pa znaša 14 milijard evrov.

B. K.