Umar že dalj časa opozarja na nizko stopnjo produktivnosti slovenskega gospodarstva. Foto: Thinkstock
Umar že dalj časa opozarja na nizko stopnjo produktivnosti slovenskega gospodarstva. Foto: Thinkstock

Z razvojnega, dolgoročnega vidika pa je čas, da banke prepustimo tržnim zakonitostim.

Boštjan Vasle, direktor Umarja
Boštjan Vasle, Marjan Hafner
"Pozitivno je, da je Slovenija v času kriza uspela ohranili relativno nizko brezposelnost v mednarodni primerjavi. Ohranila sta se socialna povezanost in kohezivnost," je poudaril Vasle (na levi). Na desni Marjan Hafner. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Kratkoročno:
- Kapitalsko močnejši finančni sistem.
- Prestrukturiranje bančnega sektorja na podlagi ekonomskih kriterijev.
- Omejitev javnofinančnih tveganj, ki se lahko prelijejo v finančni sistem.

Dolgoročno
- Boljše upravljanje gospodarskih družb, tudi s postopnim umikanjem države iz lastništva.
Slovenija najpočasnejša


"Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska. Od vseh teh nam neposrednih evrskih tekmic Slovenija beleži najpočasnejše gospodarsko okrevanje,"
je na tiskovni konferenci dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle.

"Potencial za gospodarsko rast se nam je prepolovil. Za ohranitev sistemov socialne varnosti, na katere smo se navadili, ki se zdijo pravice, ki ji je nedopustno krčiti, se nam je zadolženost povečala za približno dvakrat," je pojasnil in opozoril: Brez resnejših rezov in temeljitega prestrukturiranja gospodarstva se Slovenija ne bo več vrnila na stare tirnice.
V evropskem gospodarskem območju so novice dobre, izboljšale so se predvsem napovedi za države, kamor največ izvažamo - med njimi za Francijo in Nemčijo, je Vasle predstavil v Umarjevem Ekonomskem ogledalu. Izvoz je tudi tisti, ki najbolj krepi slovensko rast, dobro je, da smo ohranili bonitetno oceno in relativno nizek javni dolg. A to nas ne sme preslepiti - če ne bo prišlo do drastične konsolidacije, se bo to spremenilo.

Trg dela se je stabiliziral
V slovenskem gospodarstvu najbolje okrevajo predelovalne dejavnosti in trgovina na drobno, gradbeništvo pa mesec za mesec strmo tone, je pojasnil. Spodbudnejše novice prihajajo s trga dela, kjer so se razmere v zadnjih mesecih stabilizirale. Brezposelnost polagoma upada, padec števila delovno aktivnih pa se je ustavil.

Slovenska podjetja nadpovprečno zadolžena
Umar je tokrat pripravil tudi posebno poročilo o vplivu finančne krize na slovenski kreditni trg. Podatki sicer segajo le do leta 2009, saj poznejši še niso bili na voljo, a vse kaže na to, da so slovenska podjetja v primerjavi s preostalim evrskim območjem nadpovprečno zadolžena, je pojasnil strokovnjak za finančne trge na Umarju Marjan Hafner. Posojil predstavljajo v povprečju kar 40 odstotkov virov financiranja naših nedenarnih družb.

Banke posojila prebivalstvu krile s posojili iz tujine
Dobro je, da je Slovenija tudi po padcu pokojninske reforme začasno ohranila bonitetno oceno, bistvenega pomena pa je tudi to, da se to ne spremeni, je zatrdil Hafner. Dvig bi podražil financiranje in zadolževanje, kar bi prizadel tako prebivalstvo kot banke. Slovenske banke so svojo preteklo kreditno aktivnost krile z zadolževanjem v tujini. V roku dveh let bo zapadlo za 7 milijard evrov tovrstnih bančnih posojil, in če ne bo prišlo do refinanciranja, bodo banke prisiljene še dodatno zaostriti kreditni trg, ki je pri nas že tako v krču.

Če se bo zgodila napovedana nova 250-milijonska dokapitalizacija NLB-ja, bo morala država ta znesek nujno privarčevati pri drugih proračunskih postavkah, kar pa se je v preteklosti po Vasletovem mnenju izkazalo za zelo težavno.

Pri rebalansu potreben "podjetniški pristop"
Zamik rebalansa proračuna na september po Vasletovem mnenju ne bo imel pretiranih učinkov, saj vladni intervencijski zakoni v vmesnem času stabilizirajo javne finance. Kljub temu je rebalans nujen, in to čim prej, saj bo pomemben signal trgu za dvig splošne gospodarske klime. Vasle pri rebalansu poziva k bolj "podjetniškemu pristopu": Varčevanje pri nuklearnih stroških za investicije, vlada pa naj tudi preveri sredstva za plače v javnem sektorju.
Dodatki za policiste? Potrebujemo konsistentno politiko plač.
Glede dodatkov k plačam policistov, ki jih želi uvesti notranja ministrica Katarina Kresal, pa je Vasle dejal: "Ti bodo začeli veljati leta 2014, zato kratkoročnih učinkov ne bo. A ključno je, da vodimo konsistentno plačno politiko. Ravno ta ima zelo pomemben vpliv na javne finance."

Slovenija ima trenutno 45,2-odstotno zadolženost in po 15-letnem približevanju povprečju Evropske unije nazaduje. Potrebni bodo ostri rezi in temeljito prestrukturiranje, je sklenil direktor Umarja.

Z razvojnega, dolgoročnega vidika pa je čas, da banke prepustimo tržnim zakonitostim.

Boštjan Vasle, direktor Umarja

Kratkoročno:
- Kapitalsko močnejši finančni sistem.
- Prestrukturiranje bančnega sektorja na podlagi ekonomskih kriterijev.
- Omejitev javnofinančnih tveganj, ki se lahko prelijejo v finančni sistem.

Dolgoročno
- Boljše upravljanje gospodarskih družb, tudi s postopnim umikanjem države iz lastništva.
Slovenija najpočasnejša