Ustavno sodišče je obravnavo problematike razlastitve imetnikov podrejenih obveznic začelo in jo nato prekinilo novembra 2014, saj je želelo pojasnila Sodišča EU-ja. Foto: BoBo
Ustavno sodišče je obravnavo problematike razlastitve imetnikov podrejenih obveznic začelo in jo nato prekinilo novembra 2014, saj je želelo pojasnila Sodišča EU-ja. Foto: BoBo

Ustavno sodišče je obravnavo problematike razlastitve imetnikov podrejenih obveznic leta 2013 podržavljenih bank začelo in jo nato prekinilo novembra 2014, saj je želelo pojasnila Sodišča EU-ja, ki je svoje stališče sporočil julija.

Banka Slovenije (BS) pred sejo ustavnega sodišča ni želela dajati nobenih izjav, temveč je zgolj ponovila, da je bil izbris imetnikov bančnih delnic in obveznic nujen, če so želeli pridobiti soglasje za državno pomoč pri bančni sanaciji.

Glede na izjemno slab finančni položaj bank pred sanacijo imetniki bančnih papirjev v stečaju zanje ne bi dobili prav nič. S tem se ne strinjajo razlaščenci, ki so prepričani, da je BS s skrbnimi pregledi načrtno prikazala slabši položaj, kot je dejansko bil. Kako bo odločilo ustavno sodišče, je težko napovedati.

Odločitev do konca oktobra?
Glede na to, da kar dvema ustavnima sodnikoma mandat poteče v sredini oziroma konec oktobra, bo končna odločitev kljub temu najverjetneje sprejeta že kmalu, najpozneje do 31. oktobra, če bo sprejeta v zdajšnji sestavi.

Po podatkih združenj malih delničarjev je škodo utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijoni evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so po njihovem mnenju utrpela tudi številna podjetja in občine.