Odločitev o skladnosti novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, bo tako odvisna od interpretacij Sodišča EU-ja. Ustavno sodišče je nanj namreč naslovilo več vprašanj, povezanih z veljavnostjo in razlago sporočila Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank. Ustavno sodišče pa zanima tudi razlaga direktive Evropskega parlamenta o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij.

Ustavnemu sodišču se je namreč zastavil dvom o skladnosti sporočila Evropske komisije z načelom upravičenih pričakovanj in pravico do zasebne lastnine. Ustavni sodniki pa se sprašujejo tudi o skladnosti sporočila z direktivo Evropskega parlamenta in navsezadnje tudi o pravilni razlagi samega sporočila.

Dokler se Sodišče EU-ja ne opredeli do teh odprtih vprašanj, bo zato postopek ustavne presoje novele zakona o bančništvu ustavljen. Postopek so sicer sprožili združenje malih delničarjev, varuh človekovih pravic in državni svet. Menijo namreč, da je novela dovolila nesorazmeren in retroaktiven poseg v pravice delničarjev.