Apple je imel v obdobju med januarjem in marcem za 97,3 milijarde dolarjev prihodkov, kar pomeni devetodstotno rast na letni ravni. Dobro polovico prihodkov (50,6 milijarde) je prinesla odlična prodaja pametnih telefonov. Dobiček se je zvišal za skoraj šest odstotkov, na 25 milijard. Toda Apple je bil ob četrtkovi "razglasitvi rezultatov" pri napovedih bolj črnogled, kot bi si želeli vlagatelji, opozoril je na vojno v Ukrajini in zaprtje gospodarstva v številnih delih Kitajske, zato so delnice v petek zdrsnile za 3,6 odstotka, na slabih 158 dolarjev. Amazonove delnice so medtem strmoglavile za skoraj 15 odstotkov (zdrsnile so pod 2500 dolarjev), kar je rekordna enodnevna izguba po letu 2006, saj je spletni trgovec ustvaril 3,8 milijarde dolarjev izgube, kar je njegova prva četrtletna izguba po letu 2015. Tudi prihodkovne napovedi za tekoče četrtletje niso ravno spodbudne.

Stroški dela še dodatno bremenijo inflacijo
S tem je indeks Nasdaq na zadnji trgovalni dan v aprilu zaokrožil klavrno (že kar brutalno) podobo tega meseca. Nasdaq je namreč aprila zdrsnil za več kot 13 odstotkov, to pa je mesečna izguba, kot je ni bilo od oktobra 2008. Slabih novic ni manjkalo že prej, predvsem je negativno presenetila četrtkova objava 1,4-odstotnega padcu ameriškega BDP-ja (na letni ravni) v prvem četrtletju. Predvsem skrbi inflacija. Marčevski indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE), ki je Fedovo priljubljeno merilo inflacije, je marca v primerjavi s februarjem porasel še za 0,9 odstotka, na letni ravni pa za 5,2 odstotka. Stroški dela so v ZDA v prvem četrtletju porasli najmočneje v zadnjih 21 letih.

Sredi prihodnjega tedna majska seja Feda
Tudi širši trg letos "trpi". Indeks S & P 500 je od začetka leta izgubil 13 odstotkov. Gre za rekorden padec v prvih štirih mesecih leta od leta 1942. V ozadju je predvsem strah pred hitrim Fedovim zaostrovanjem denarne politike. Majski sestanek bo že v torek in sredo, skoraj zagotovo bo ameriška centralna banka obresti privila za 50 bazičnih točk, na 0,75 odstotka. To bo pravi "stresni test" za finančne trge, prav lahko bi Fed namreč poslal še bolj jastrebje signale. Donosnost ameriške desetletne obveznice znaša približno 2,90 odstotka, samo v aprilu je šla zahtevana donosnost tako močno navzgor, kot v enem mesecu ni šla od decembra 2009.

Nemčija se je le izognila recesiji
Na trgu surovin je bilo prejšnji mesec prav tako opaziti negativna gibanja. Cene bakra so se znižale za pet odstotkov, cene aluminija pa za 12 odstotkov, kar pomeni največji mesečni padec v zadnjih 13 letih. Ob inflaciji je to seveda dobrodošlo (v območju evra je aprila inflacija že šesti mesec zapored dosegla rekordno vrednost, tokrat pri 7,5 odstotka), a po drugi strani lahko to napoveduje tudi recesijo. Nemško gospodarstvo se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko okrepilo za 0,2 odstotka, kaže prva ocena. Nemčija se je s tem za las izognila tehnični recesiji, potem ko se je v zadnjem lanskem četrtletju BDP znižal za 0,3 odstotka.

Moč dolarja skrbi predvsem trge v razvoju
Ameriški dolar je v primerjavi s košarico valut dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh desetletjih. Samo letos je pridobil osem odstotkov, predvsem na račun pričakovanj, da bo Fed obrestne mere višal hitreje od preostalih centralnih bank. Krepitev dolarja je velika težava predvsem za trge v razvoju. Skoraj vse pretekle krize so bile povezane z močnejšim dolarjem, ki je prinesel dolžniško krizo, saj so stroški odplačevanja dolarskega dolga višjo. Pretekli teden je bilo tudi pri kriptovalutah opaziti veliko rdeče barve, bitcoin se je vse bolj oddaljeval od meje 40 tisoč dolarjev. Letos je, vsaj za zdaj, dolar vsekakor boljše zatočišče pred vsemi nevšečnostmi, prav tako plemenite kovine.