V Sloveniji imajo ženske v povprečju višjo izobrazbo in nižje plače kot moški. Foto: BoBo
V Sloveniji imajo ženske v povprečju višjo izobrazbo in nižje plače kot moški. Foto: BoBo
Uršula Cetinski
"Slovenska družba do ambicioznih žensk ni prav prijazna," je prepričana Uršula Cetinski. Foto: Nada Žgank
(Pre)malo žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu

"Slovenska družba do ambicioznih žensk ni prav prijazna," je prepričana Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. "Ženska na vodilni položaj pride težje, običajno takrat, ko nima moških protikandidatov ali pa imajo ti veliko manj referenc. Sicer pa so moški v čisto patriarhalni maniri še vedno v veliki prednosti," je za oddajo Točka preloma izjavila Uršula Cetinski. Ko se je lani povzpela na vrh največjega kulturnega zavoda pri nas, so jo novinarji spraševali, ali jo je kaj strah. "To je, recimo, vprašanje, ki ga moškemu ne bi nikoli zastavili, ker je za moškega družbeno nesprejemljivo, da bi ga bilo javno strah," je povedala. Po njenih besedah tudi ni skrivnost, zakaj je v prosveti in kulturi več direktoric, kot je povprečje: "V poklicih, ki so slabše plačani, pridemo do izraza ženske."

Porazna slovenska statistika
V Sloveniji imajo ženske v povprečju višjo izobrazbo in nižje plače kot moški. Po zadnjih Sursovih podatkih (za leto 2012) je imelo terciarno izobrazbo 21,2 odstotka žensk in 16,3 odstotka moških. Pa vendar ima med vsemi gospodarskimi družbami pri nas, ki kotirajo na borzi, predsednico uprave le ena. V Evropski uniji je takih deset odstotkov. Tudi v podjetništvu ni prodornih veliko žensk, čeprav bi jih današnji časi potrebovali, meni Tanja Skaza, direktorica hitrorastočega velenjskega podjetja Plastika Skaza: "Posel delajo ljudje, pogodbe podpisujejo ljudje, zato nista več pomembni samo prava cena in kakovost kot nekoč, ampak svoje dodajo tudi energija, empatija in čustva."

Do večje zastopanosti s kvotami?
"Kot ženska najprej rečem, da ne bi želela biti izbrana na neki vodstveni položaj zato, ker sem ženska, ampak, ker sem sposobna," je v pogovoru za Točko preloma poudarila direktorica slovenske izpostave Siemensa Medeja Lončar. Kljub temu kvote razume kot primeren ukrep za odpravljanje nevidnih ovir in spolno uravnoteženje v družbi. Po njenih besedah slovenska družba niti ni tako zelo nenaklonjeno uspešnim ženskam. "Mogoče tudi zato, ker izhajamo iz socialističnega sistema, ker so tudi naše mame delale, v nasprotju z mamami naših avstrijskih in nemških kolegic," razmišlja Medeja Lončar.

Z evropsko direktivo o ženskah kvotah v gospodarstvu, ki je v pripravi, naj bi dosegli, da bi bilo do leta 2020 na vodilnih položajih v podjetjih 40 odstotkov žensk. Norveški, ki je prva uzakonila takšne kvote, je delež žensk v upravah v sedmih letih uspelo povečati za petkrat.

Ženskam v gospodarstvu bo posvečena današnja oddaja Točka preloma na TV SLO1 ob 23.05. V studio prihajata nekdanja generalna direktorica mariborskega Henkla Melita Ferlež in Mojca Podržaj iz Združenja Manager. Norveške izkušnje z ženskami kvotami bo pojasnil dr. Morten Huse.

Ilinka Todorovski, TV Slovenija

(Pre)malo žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu