Podaljšanje prvega pomola je za Luko Koper najpomembnejša strateška naložba. Foto: BoBo
Podaljšanje prvega pomola je za Luko Koper najpomembnejša strateška naložba. Foto: BoBo

Predsednik uprave Luke Dragomir Matić pravi, da so soglasje nestrpno pričakovali, "saj brez podaljšanja prvega pomola in povečanja kapacitet za pretovor kontejnerjev ne bomo kos naraščanju števila zabojnikov, ki jih je bilo v lanskem letu že 845.000". Soglasje je namreč pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za podaljšanje operativne obale kontejnerskega terminala za 100 metrov ter gradnjo zalednih skladiščnih površin za zabojnike.

Vlogo za izdajo soglasja za podaljšanje pomola je Luka Koper vložila oktobra 2015 in jo aprila lani dopolnila z vsemi predvidenimi posegi na območju pomola 1, so poudarili v sporočilu za javnost in dodali, da bo soglasje postalo pravnomočno po 15-dnevnem pritožbenem roku.

Matić je dodal, da so soglasje pričakovali, saj je že v odločbi za podaljšanje okoljevarstvenega certifikata EMAS decembra lani Arso zapisal, da Luka Koper izpolnjuje vse zakonsko predpisane normative na področju varstva okolja in okolja ne obremenjuje čezmerno. Poleg tega je družba pred kratkim sprejela tudi okoljsko strategijo do leta 2030, ki opredeljuje konkretne korake na področju energetske učinkovitosti, zmanjševanja hrupa in kakovosti zraka, so v Luki še povzeli Matića.

Dovoljenje pomembno tudi z vidika črpanja evropskih sredstev
Izdaja okoljevarstvenega soglasja je pomembna tudi z vidika črpanja evropskih sredstev, saj je gradnja novega priveza na podaljšku prvega pomola vezana na pridobitev 20-odstotnega sofinanciranja Evropske unije v okviru projekta Nap4Core, ki skupaj z rekonstrukcijo obstoječe kontejnerske obale in izgradnjo žerjavne proge za RMG-dvigala znaša kar 6,1 milijona evrov. Poleg tega so investicije za povečevanje kapacitete kontejnerskega terminala vezane tudi na posojilno pogodbo Evropske investicijske banke v vrednosti 36 milijonov evrov.

Podaljšanje prvega pomola je za Luko Koper najpomembnejša strateška naložba, saj bo kontejnerski terminal do leta 2020 deležen največjega dela načrtovanih investicij, kar 235 milijonov evrov, so spomnili v Luki. Kot napovedujejo, bodo s temi naložbami povečali zmogljivost terminala na 1,3 milijona zabojniških enot letno, s čimer bo kos rasti števila zabojnikov in napovedanemu prihodu večjih ladij.