Bankii varčevalci ne zaupajo več, prav tako ne vlagatelji, saj so delnice na rekordno nizki vrednosti. Foto: EPA
Bankii varčevalci ne zaupajo več, prav tako ne vlagatelji, saj so delnice na rekordno nizki vrednosti. Foto: EPA
Dolžniška kriza se je močno zaostrila, kar kažejo tudi obvezniški (premija na španske obveznice v primerjavi z nemškimi je včeraj prvič presegla 500 bazičnih točk) in delniški (madridski indeks IBEX je najnižje v zadnjih devetih letih) trgih. Foto: EPA

dvignili več kot milijardo evrov.

Novica, objavljena v časniku El Mundo, je za skoraj 30 odstotkov zbila vrednost delnic Bankie, ki jo je država prejšnji teden z denarno injekcijo rešila propada. Če so stranke iz banke res pobrale dobro milijardo evrov, je to približno en odstotek vseh Bankiinih vlog in en promil vseh španskih vlog.

Madrid je moral na dražbi obljubiti višje obresti
Osrednji delniški indeks madridske borze IBEX je padel še za dva odstotka in je zdaj najnižje v zadnjih devetih letih. Na obvezniških trgih se Španija sicer še vedno lahko zadolžuje, vendar po vedno višjih obrestih. Danes je Madrid izdal za 2,5 milijarde evrov obveznic različnih ročnosti, pri čemer je bilo povpraševanja precej, toda vlagatelji zaradi tveganosti zahtevajo višje obresti. Pri štiriletnih obveznicah znaša zahtevana obrestna mera 5,10 odstotka, na prejšnji dražbi pa je bila 3,37 odstotka.

Finančne krivulje na Valu 202:

Mercatorjeva dobičkonosnost se je v prvem letošnjem četrtletju opazno poslabšala, saj je
bilo zgolj za 700 tisoč evrov dobička. V istem lanskem obdobju je bilo dobička 10 milijonov.

Strah pred domino učinkom
Tudi preostali evropski delniški trgi nadaljujejo pot navzdol. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je v četrtek dopoldne izgubil odstotek in je že blizu najnižje letošnje vrednosti. Vlagatelje je strah, kaj bi se zgodilo, če bi Grčija, ki jo čez en mesec čakajo nove predčasne volitve, zapustila evrsko območje. Domino učinek bi hitro lahko potopil še Španijo in Italijo, to pa sta seveda preveliki državi, da bi ju lahko rešili z mednarodno pomočjo.

Še nekaj je vredno omeniti: prvič, odkar je Evropska centralna banka decembra z operacijo LTRO bankam posodila milijarde dolarjev po le enoodstotnih obrestih, se je medbančna obrestna mera Euribor zvišala. Resda le simbolično (trimesečni evribor je danes 0,686 odstotka, včeraj je bil 0,685 odstotka), a vendar.

Facebook je ceno delnice v javni prodaji določil pri 38 dolarjih, kar pomeni, da tržna vrednost podjetja znaša vrtoglavih 100 milijard dolarjev. Trgovanje na newyorški borzi Nasdaq se bo začelo v petek.


Fed pušča odprta vrata za nadaljnje ukrepe
Newyorški Dow Jones (12.598 točk) se je v sredo znižal za tretjino odstotka in pristal najnižje po sredini januarja. Morda bo kupce predramila Ameriška centralna banka, ki si pušča odprta vrata za morebitne dodatne ukrepe za spodbujanje konjunkture. Več članov odbora za odprti trg je odprtih za nadaljnje ukrepe, kamor sodi predvsem odkupovanje obveznic.

Na Ljubljanski borzi v četrtek zaradi tehničnih težav na trgovalnem sistemu ni bilo trgovanja v običajnem terminu med 9.30 in 13.00, ampak je borza trgovanje v skrajšani obliki izpeljala kasneje. Več lahko preberete tukaj.

Kar 4,1-odstotna rast japonskega BDP-ja
Danes je s podatkom o četrtletni rasti presenetila Japonska, ki po lanskem potresu dobro okreva. Bruto domači proizvod je v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni porasel za 4,1-odstotka, kar je predvsem posledica močne domače potrošnje. V primerjavi s četrtletjem prej je bila rast enoodstotna. Napovedi za tekoče četrtletje so negotove, saj poleg zaustavljanja svetovne gospodarske rasti japonske izvoznike ogroža še močan jen.