Cene hrane po svetu se hitro dvigajo. Foto: Reuters
Cene hrane po svetu se hitro dvigajo. Foto: Reuters
Boštjan Vasle
Vasle je dejal, da smo v Sloveniji nekoliko manj racionalni pri porabi tekočih goriv kot v povprečju EU-ja. Foto: MMC RTV SLO

Ob visoki inflaciji ima Slovenija visoko gospodarsko rast, v prvem četrtletju letošnjega leta je bila dvakrat višja od povprečja Evropske unije, ki pa se postopno umirja. "Občutki so mešani," je dejal Vasle. 5,4-odstotna gospodarska rast v prvih štirih mesecih je višja od gospodarske rasti v zadnjem četrtletju lanskega leta, če pa opazujemo daljše obdobje, je relativno nižja, kar potrjuje napoved, da se rast umirja.

Nekoliko so se povečale naložbe, predvsem na področju gradbeništva, medtem ko se je uvoz drugo četrtletje zapored malce umiril. Rast dodane vrednosti se je v prvem četrtletju ohranila na visoki ravni, kar je posledica pospešitve aktivnosti v gradbeništvu in nadaljevanja ugodnih gibanj v tržnih storitvah, predvsem na finančnih trgih, je Vasle zavrnil ugibanja v javnosti, da "gospodarska rast ni zdrava." Junija je bila inflacija 7-odstotna, najvišja med vsemi članicami evroobmočja.

Po Vasletovih besedah je prispevek rasti cen nafte k dvigu inflacije prispeval 2,2 odstotne točke, višje cene hrane pa več kot 2 odstotni točki. "Včerajšnja sprememba obrestnih mer Evropske centralne banke je korak v smeri zniževanja inflacije, predvsem v smeri zniževanja inflacijskih pričakovanj."

Umar za zdaj ne namerava spreminjati svojih napovedi o višini rasti in inflacije za letošnje leto. Pri pripravi ocen je Umar sicer predvideval ceno nafte nekaj nad 100 dolarji za skoraj 159-litrski sod nafte, dejansko pa se je povzpela že na več kot 146 dolarjev. Rast cen je, kot je pojasnil, višja v večini skupin indeksa cen. Po Vasletovih besedah so že mogoči sekundarni učinki, inflacijska pričakovanja se delno verjetno že prenašajo v preostale cene. "To zahteva posebno pozornost." Zaradi inflacije se je poslabšala konkurenčnost Slovenije, zmanjšala se je približno za eno odstotno točko.

Rast plač dejavnik tveganja
Rast cen v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani je opazna, tako v javnem kot zasebnem sektorju. V zasebnem so sledile produktivnosti, v javnem pa so "relativno močno" zaostajale, za kar je bil glavni razlog zdaj že nekdanji sistem ureditve plač. Če bi se rast plač nadaljevala in bi se inflacija dodatno prelivala v rast plač, bi lahko ta postala ključni dejavnik tveganj, tako za nadaljnjo umiritev inflacije kot za konkurenčnost slovenskega gospodarstva."To zahteva dodatno pozornost," je dejal Vasle.

V prvem četrtletju se je število delovno aktivnih prebivalcev povečalo za 3,4 odstotka, brezposelnost je bila aprila 6,6-odstotna.