Davčni nadzor podjetij je naletel na oster odziv Gospodarske zbornice Slovenije. Foto: BoBo
Davčni nadzor podjetij je naletel na oster odziv Gospodarske zbornice Slovenije. Foto: BoBo

100-odstotna olajšava je začela veljati leta 2012, to pa pomeni, da podjetjem od tega dela dobička ni treba plačati 17-odstotnega davka. Leta 2012 je davčno olajšavo uveljavljalo 571 podjetij, ki so po Fursovih podatkih v raziskave in razvoj vložila 183 milijonov evrov, lani pa je bilo takih zavezancev že 757. Njihove naložbe v to področje so ocenjene na 270 milijonov evrov, kar je podjetjem prineslo za 46 milijonov evrov davčnih olajšav. Fursovi inšpektorji so pod drobnogled vzeli 171 bolj tveganih podjetij.

Kot je pojasnil Peter Jenko s Finančne uprave, pregledujejo predvsem tiste zavezance, ki naj bi za to področje namenili več kot 15 odstotkov vseh prihodkov, njihova glavna dejavnost pa ni proizvodna ali tehnična. Inšpektorji so do zdaj končali 86 postopkov nadzora in pri polovici podjetij ugotovili za milijon 39.000 evrov nepravilnosti. Le-te je večina podjetij že odpravila sama, bodisi s popravki ali samoprijavo. Med njimi je tudi Gen energija, ki upravlja slovenski del jedrske elektrarne Krško. Družba je morala državi vrniti okoli 150.000 evrov, saj ji niso priznali stroškov seizmičnih raziskav za drugi jedrski blok, pravi predsednik uprave Gen energija Martin Novšak.

Najbolj spornih je osem podjetij, katera so to, pa je zaradi tajnosti davčnih postopkov skrivnost. Skupaj naj bi utajili za dobrih 600 tisoč evrov davkov, Furs jim bo izdal odmerne odločbe, če obveznosti ne bodo poravnali, pa jih čaka davčna izvršba, pojasnjuje Peter Jenko s Fursa.

GZS - merila za olajšave pogubna za podjetja, cilj je povečati davčni izplen
Davčni nadzor podjetij je naletel na oster odziv Gospodarske zbornice Slovenija. Fursu očita, da podjetja preverja retroaktivno in na podlagi pravilnika, ki ni jasno določil, kaj sploh šteje za raziskavo in razvoj. To je šele pred dvema letoma v kar treh mnenjih opredelilo ministrstvo za gospodarstvo, ki se sklicuje na statistični priročnik Frascati, ki ga je izdal OECD. Ta merila so po oceni GZS zelo konservativna in pogubna za podjetja, saj morajo dokazovati, da so njihovi izumi novost v svetovnem merilu, od njih pa terjajo tudi objavo o raziskavah v mednarodnih znanstvenih publikacijah in mnenje neodvisnega recenzenta. GZS zato po besedah generalnega direktorja Sama Hribarja Miliča vztraja pri liberalnejši razlagi vlaganj v raziskave in razvoj, ki jo uporabljajo številne države, tudi višegrajske. Torej, da za davčno olajšavo zadoščajo raziskave in inovacije na ravni podjetja ali države. Hribar Milič je prepričan, da je cilj Fursa zgolj polnjenje državne blagajne in kaznovanje slovenskih podjetij, tudi tistih, ki so paradni konji na področju raziskav in razvoja.

Med podjetji, v katerih postopek ugotavljanja upravičenosti do davčnih olajšav še poteka, je tudi uspešno visoko avtomatizirano podjetje KLS z Ljubnega. Ob 240 zaposlenih ima že 145 robotov, kar je največ v srednji Evropi. V zadnjih petih letih so prihodke povečali s 25 na 39 milijonov evrov, dodano vrednost na zaposlenega pa s 77 tisoč na 113 tisoč evrov. Furs zdaj od njih zahteva dokazila o znanstvenih objavah njihovih raziskav v svetovnem merilu.

Raziskava Evropske komisije o učinkih vlaganj v raziskave in razvoj na poslovanje podjetij, v kateri je sodelovalo 5.500 podjetij, med njimi tudi 60 slovenskih, kaže, da so podjetja, ki pri prenosu znanosti v gospodarstvo sodelujejo v evropski podjetniški mreži, veliko uspešnejša od tistih, ki v mrežo niso vključena. Pri prvih so se prihodki povečevali za 3, 7 odstotne točke na leto, pri drugih pa šestkrat počasneje. Število zaposlenih pa se je pri podjetjih s podporo mreže povečevalo za skoraj tri odstotne točne letno, pri podjetjih brez te podpore pa se je celo zmanjševalo.

Več o tem, kako povečati pretok znanja med znanstveno sfero in gospodarstvom in doseči inovacijski preboj Slovenije, v oddaji TOČKA PRELOMA na 3. programu TV Slovenija ob 20.30 z voditeljico Janjo Koren in gostoma - Janezom Novakom, solastnikom in direktorjem podjetja RLS Komenda, in Bogomirjem Straškom, lastnikom in direktorjem podjetja KLS Ljubno.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma