To so ugotovitve davčne uprave, ki je opravila ciljni nadzor 350 pravnih oseb v Sloveniji, ki poslujejo z davčnimi oazami oziroma ugodnejšimi območji, kjer je povprečna stopnja obdavčitve družb nižja od 12,5 odstotka.

Durs je sledil transferjem na transakcijskih računih v Sloveniji, pri čemer je bil denar prejet s katerega koli računa v tujini, tudi v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, v Italiji, če je imel imetnik tega računa sedež v davčno bolj ugodnem območju. Tako denimo na Dursu razpolagajo s podatki o nakazilu, ki ga neka slovenska pravna oseba izvede na račun avstrijske banke v Avstriji, pri čemer ima pravna oseba sedež v Liechtensteinu ali na Bahamih.

Odliv fizične osebe v davčno oazo znaša na dan 7.800 evrov
Kot je pojasnil vodja sektorja za davčni nadzor Dursa Peter Jenko, je pri odlivih razvidno, da so več kot 97 odstotkov vrednosti transakcij opravile pravne osebe, pri čemer je povprečna vrednost odliva, ki ga je izvedla posamezna pravna oseba, več kot 320 tisoč evrov. Pri fizični osebi pa je ta znesek okrog 7.800 evrov. Skupen znesek vseh odlivov na delovni dan znaša 3,6 milijona evrov.

Vsak dan 3,5 milijona prilivov iz davčnih oaz
Delež prilivov na račune pravnih oseb v Sloveniji znaša več kot 94 odstotkov, povprečna vrednost priliva pri pravni osebi znaša več kot 260 tisoč evrov, pri fizični osebi pa 14 tisoč evrov. Skupni znesek opravljenih prilivov pa na delovni dan znaša nekaj manj kot 3,5 milijona evrov, je predstavil Jenko.

Poslujejo legalno, ne znajo pa pojasniti poslovnih namenov
Višja davčna inšpektorica Damjana Slapar Bukart je dejala, da je rezultat davčnih nadzorov pri pravnih osebah iz zadnjega kvartala leta 2010 do konca septembra 2012 pokazal, da se v 350 opravljenih davčnih inšpekcijskih pregledih učinki gibljejo okrog 30 odstotkov. To pomeni, da je Durs pri 108 pravnih osebah dodatno odmeril davčne obveznosti, ki so znašale dobrih 12 milijonov evrov.

Nadzor, kot je dejala, je bil usmerjen predvsem v odlive davčnih obvezancev, saj so ti indikator za izogibanje davčnim obveznostim. Ugotovili so, da davčni zavezanci uporabljajo legalna sredstva, vendar v nasprotju s poslovnim namenom. Mnogokrat se izkaže pomanjkanje poslovnega namena, ki je motiviran s prihrankom na davku. "Davčni zavezanci enostavno ne znajo pojasniti poslovnega namena določene transakcije," poudarja.

Tudi tretjina fizičnih oseb posluje z oazami
Drugi segment je bil nadzor fizičnih oseb, in sicer na podlagi pridobljenih podatkov, ki so jih Dursu posredovale banke. V obdobju od 2011 do 2012 so odprli več kot 180 nadzorov fizičnih oseb, obdelali so jih 111, učinek je bil pri 16. To pomeni, da so se davčni zavezanci sami odzvali na pozive Dursa, da pojasnijo določene ugotovitve.

Slapar Bukart je dodala, da je bilo še 25 predlogov za inšpekcijske nadzore, ker Durs ni ugotovil, od kod so prišli določeni prilivi. "Približno 30 odstotkov fizičnih oseb uporablja davčno ugodnejša območja z namenom zmanjševanja svojih davčnih obveznosti," je dejala.

Prilivi, tako inšpektorica, naj bi predstavljali dohodke neke osebe, preverjali so jih s prijavljenimi dohodki, a ne samo z dohodninskimi obveznostmi, temveč tudi s prijavami drugih dohodkov, ki se cedularno obdavčujejo. Hkrati so preverjali račune, saj so od bank dobili podatke, kdo je prejemnik in kdo nalogodajalec. Ugotavljali so tudi naložbe v tujini, ki jih davčni zavezanec še ni prijavil davčnemu organu. "So zavezanci, fizične osebe brez dejavnosti, ki niso oddali niti davčne napovedi, so pa prejeli po 20 milijonov evrov na račune," je poudarila Damjana Slapar Bukart.

Davčna blagajna se polni zaradi ciljnega nadzora
Zaradi ciljnega nadzora davčnih zavezancev se kljub pomanjkanju davčnih inšpektorjev vse bolj polni proračunska blagajna. V prvih devetih mesecih letos je Durs zaračunal dodatnih 100 milijonov evrov davčnih obveznosti, lani 162 milijonov dodatnih davčnih obveznosti, v letu 2009 pa 146 milijonov, kar je veliko več kot denimo v letu 2006, ko so zaračunali le 70 milijonov dodatnih davčnih obveznosti.

Prav tako se je povečal delež ugotovljenih nepravilnosti, in sicer s 67 odstotkov v letu 2009 na 82 odstotkov lani. V letu 2011 je bilo 14,3 odstotka pritožb na odločbe Dursa, a se odstotek teh zmanjšuje na drugi stopnji. To pomeni, da samo 2,5 odstotka vseh odločb Durs dobi v ponovno odločanje.

Opozarjajo pa na upad števila inšpektorjev - v prejšnjih letih jih je bilo 446, zdaj 328, od teh pa je aktivnih davčnih inšpektorjev, ki delajo na terenu, samo 250.

"Želimo si več inšpektorjev, en inšpektor v povprečju dobi pol milijona davčnih obveznosti," je dejal vršilec dolžnosti direktorja Dursa Tomaž Perše. "Potrebovali bi jih dvakrat toliko, kot jih imamo zdaj," dodaja.