Čeprav skupni prihodki iz iger na srečo v zadnjih letih spet rastejo, ne dosegajo tistih izpred krize, za rast pa so poskrbele predvsem igralnice, saj v loterijah beležijo padec prihodkov. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Čeprav skupni prihodki iz iger na srečo v zadnjih letih spet rastejo, ne dosegajo tistih izpred krize, za rast pa so poskrbele predvsem igralnice, saj v loterijah beležijo padec prihodkov. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Bruto prihodki od iger na srečo, gre za razliko skupnega zneska vseh vplačil in izplačanih dobičkov, so v letu 2017 dosegli 307 milijonov evrov. To je več kot četrtino manj kot v predkriznem letu 2008 in skoraj deset odstotkov manj kot v kriznem letu 2013. Kljub temu se se v zadnjih letih prihodki povečujejo za po nekaj milijonov evrov letno, za kar pa so zaslužne predvsem igralnice.

Loterija se spoprijema s stalnim upadanjem prihodkov
Obe loteriji, ki v Sloveniji prirejata klasične igre na srečo, Loterija Slovenije in Športna loterija, namreč še vedno opažata upadanje bruto prihodkov. Potem ko sta leta 2008 skupaj ustvarili 77 milijonov evrov prihodkov, so se ti začeli v naslednjih letih zmanjševati in v šestih letih zdrsnili do 57 milijonov evrov. Po nekolikšni okrepitvi leta 2015 se je nato padanje nadaljevalo. V letu 2017 sta tako loteriji ustvarili skupaj 53,4 milijona evrov prihodkov oz. devet odstotkov manj kot leto prej in skoraj 31 odstotkov manj kot leta 2008.

Medtem so bruto prihodki iz posebnih iger na srečo, ki jih prirejajo igralnice in igralni saloni, lani dosegli 253,6 milijona evrov. Številka je za tri odstotke nižja kot pet let prej, vendar pa je razlika med igralnicami in igralnimi saloni velika: v igralnicah so se namreč prihodki v tem času povečali za deset odstotkov, v igralnih salonih pa so se zmanjšali za 19 odstotkov.

Podobno je tudi gibanje števila obiskovalcev: medtem ko se je v igralnicah od leta 2012 število vstopov povečalo za odstotek na nekaj več kot 1,7 milijona, se je v igralnih salonih zmanjšalo za 24 odstotkov na nekaj manj kot 1,8 milijona. Še leta 2008 so v igralnicah in igralnih salonih našteli skupaj več kot pet milijonov vstopov igralcev na srečo.

Razlike med igralnico in saloni
Razlika med igralnico in igralnim salonom je v tem, da v salonih ne smejo prirejati t. i. živih iger, npr. rulete ali pokra, v katerih sodeluje krupje. V salonih je število igralnih avtomatov omejeno na 200, igralnica teh omejitev nima. Večina igralnic v Sloveniji je registriranih kot igralni salon. Lani je bilo v državi 10 igralnic (kar je za dve manj kot pred krizo) s skupaj 277 igralnimi mizami in 3782 igralnimi avtomati. Srečo pa je bilo mogoče poleg tega preizkušati še v 28 igralnih salonih, katerih število se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za šest. Vsi skupaj so imeli 4246 igralnih avtomatov.

2017: 107 milijonov evrov v proračun
Igre na srečo smejo v Sloveniji organizirati prireditelji, ki pridobijo državno koncesijo. Pri klasičnih igrah na srečo je davčna stopnja določena pri petih odstotkih, v igralnicah ter na igralnih avtomatih pa pri 18 odstotkih. Po pojasnilih Fursa se večji del koncesijske dajatve steče v državni proračun, porabi pa za promocijo turizma in občine. Lani je skupni znesek teh dajatev dosegel 107,6 milijona evrov, k čemur so slabih 50 milijonov evrov prispevale igralnice, nekaj več kot 35 milijonov evrov igralni saloni, preostalih 22 milijonov evrov pa obe loteriji.