Tudi mladih brez dela je vsak mesec več, v tem hipu naj bi jih bilo 33.000, kar je približno 25 odstotkov vseh brezposelnih, je za TV Dnevnik poročala Damjana Bakarič.

Leto 1987 je bilo najlepše leto glede brezposelnosti Slovencev, saj je bilo takih brez dela takrat le slabih 18.000. Po tem letu se je brezposelnost Slovencev povečevala, dokler ni leta 1993 dosegla vrha, ko je bilo na zadnji dan tega leta brezposelnih 137.000 oseb. Potem se je zniževala vse do leta 2009, ko pa se je spet začela zviševati.

Čedalje več Slovencev dela v Avstriji
Zaradi slabega gospodarskega položaja pri nas pa vse več Slovencev išče delo v tujini. Lani je na avstrijskem Koroškem in Štajerskem uradno delalo 13.000 Slovencev, več kot polovica z Gorenjskega. Na zavodih za zaposlovanje vsak teden dobivajo podatke o prostih delovnih mestih v Avstriji, in to na območju Celovca in Beljaka. Natančnega števila Slovencev, ki delajo v tujini, ni, je pa vedno več tistih, ki si delo iščejo čez mejo, je za TV Dnevnik poročala Marjeta Klemenc.

"Tisti, ki imajo to možnost, gredo raje delat v Avstrijo, žal so tam večja plača in tudi boljši pogoji," pojasnjuje Drago Perc z Zavoda za zaposlovanje Kranj.

Najbolj iskani poklici pa - podobno kot pri nas - delavci v gradbeništvu in zdravstvu. Zanimanje je veliko in zavod tedensko objavlja prosta delovna mesta v Celovcu in Beljaku, kjer je ta teden denimo povpraševanje po krovcih, orodjarjih, obrtniških poklicih.

"Podrobnejše informacije in več o samih priložnostih pa si iskalec lahko ogleda na zavodovi spletni strani pod rubriko Eures," pravi Vita Lukek z jeseniškega zavoda za zaposlovanje. Za to so iskalcem dela na voljo računalniki in pomoč svetovalca. Človek pa se vpraša, ali je normalno, da iskalce zaposlitve pošiljajo v tujino. "Saj jih ne napotujemo, mi samo napotujemo možnost informacij. Nam je vseeno, kje je delodajalec, pomembno je le, da si lahko privoščimo neko dostojno življenje," pojasnjujejo na kranjskem zavodu.

Znanje jezika je pogoj
"Je pa praksa taka, da gredo sami osebno v Avstrijo h konkretnemu delodajalcu in se predstavijo," pravi poklicna svetovalka Irena Rems, ki dodaja, da brezposelne vključujejo v začetne tečaje nemščine za osnovno sporazumevanje.

Tečaji so brezplačni, saj je znanje jezika pogoj. Če je sodelovanje pri zaposlovanju z Avstrijo zgledno, pa nasprotno z Italijo ni. Tamkajšnji trg v tem pogledu ostaja zaprt za Slovence oziroma si posamezniki službo tam najdejo lahko le sami, neposredno pri delodajalcih.