Čeprav bodo potrošniki po novem lahko najemali potrošniška posojila s krajšo ročnostjo, je ta vpliv zanje manjši, kot se morda zdi na prvi pogled. Večji vpliv bo imela omejitev ročnosti na dobičkonosnost bank, menijo v ZPS-ju. Foto: Reuters

Ukrep Banke Slovenije, ki je bankam, ki delujejo v Sloveniji, omejila potrošniško in stanovanjsko kreditiranje prebivalstva, je precej razburil slovensko javnost. Še posebej po tem, ko je Združenje bank Slovenije objavilo izračune, kolikšna posojila oz. v kakšni maksimalni višini jih bodo slovenski potrošniki dobili pri slovenskih bankah.

Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo (1.119 evrov neto), se lahko skupaj okvirno maksimalno potrošniško zadolži za 23.000 evrov za sedem let oz. pridobi 60.000 evrov stanovanjskega posojila za odplačilno dobo 20 let.

Dvočlanska družina (oče samohranilec ali mati samohranilka s povprečno plačo) z enim otrokom pa bi lahko dobila le okvirno maksimalno 6.500 evrov potrošniškega in maksimalno 17.000 evrov stanovanjskega posojila. Upokojenci s povprečno pokojnino pa so glede na izračune združenja bank tako rekoč kreditno nesposobni.

BS zanima le stabilnost bančnega sistema

Banke sicer lahko vsako četrtletje odobrijo do 10 odstotkov potrošniških in 10 odstotkov stanovanjskih posojil, ki presegajo višino omejitve. Večini slovenskih potrošnikov se po ukrepu Banke Slovenije nakupi lastnih nepremičnih, kot kaže, še bolj odmikajo. Navsezadnje manjšo plačo od povprečne prejema več kot 60 odstotkov slovenskih delavcev.

"Banki Slovenije so pred finančno krizo očitali, da ni spremljala, kaj se dogaja z bilancami bank in glede polnjenja balona na strani kreditov, je bila preveč pasivna in zanemarila tveganja, zdaj pa je preveč pazljiva. Odzvala se je, ker je pač nekaj časa opozarjala na to, da se v bankah zelo močno povečuje aktivnost pri potrošniških posojilih in da se banke na to niso odzvale. Potrošniška posojila so trenutno za banke najugodnejša in imajo od tega največje dobičke, saj so tukaj obrestne mere najvišje v primerjavi s stanovanjskimi posojili ali pa v primerjavi s posojili podjetjem. Banka Slovenije se je na koncu odločila za ta zelo drastični ukrep, ki bo prizadel predvsem mlajše družine oziroma tiste, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. To bo imelo posledice predvsem na socialni strani za te družine kot tudi za sam nepremičninski trg."
Jože Damijan o posledicah ukrepa Banke Slovenije.

Delavec s povprečno plačo, če ima štiričlansko družino, se na eni strani lahko po novem zakreditira zgolj za 167 evrov oz. oba starša skupaj za 334 evrov mesečno. Na drugi strani, če najemata stanovanje, lahko najemnina preseže 400 in več evrov. Torej več, kot Banka Slovenije dovoli posojila.

"Banko Slovenije zanima samo stabilnost bančnega sistema in ona ne vodi socialne politike. S tega vidika je pač za Banko Slovenije ugodneje, da so ljudje v najemniških stanovanjih, kot pa da imajo lastne nepremičnine. Najem je manj tvegan z vidika banke, ker ta ni posodila denarja. Tisti, ki zapadejo v finančne težave, bodo prekinili najemniško pogodbo. Pri stanovanjski pogodbi pa bi bila vpletena še banka. Zato v tem primeru ne smemo iskati rešitev na strani Banke Slovenije, ki je pač zelo ozkogledna, gleda bolj računovodsko na te zadeve, bolj na stabilnost bančnega sistema. Rešitev je treba iskati na strani vlade, ki je odgovorna za socialna vprašanja, in to je njeno poslanstvo. Če bi bili obe instituciji modri, bi se pri tem ukrepu posvetovali in skupaj oblikovali neki program z obveznicami, tudi če ga ne bi javno objavili. Država bi v ta namen izdala obveznice, odkupila pa bi jih Banka Slovenije v okviru programa kvantitativnega sproščanja. Tako pa imamo zdaj dve neusklajeni instituciji, ki med seboj ne komunicirata, in na koncu bodo krajšo seveda potegnili tisti, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja," je za MMC pojasnil ekonomist Jože Damijan in dodaja, da ima Banka Slovenije sicer vso pravico, da se odloči za tak ukrep, kot se je.

Do ukrepa Banke Slovenije je bil konec prejšnjega meseca kritičen tudi premier Marjan Šarec, ki je po navajanju medijev dejal, da "gre za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen v škodo ljudi in navsezadnje tudi države", ter da bi morali biti pri pripravi ukrepov "bolj človeški in realni".

Toda na drugi strani sta po mnenju Damijana prav država in njena vlada tisti, ki bi morali voditi politiko na področju dostopa do stanovanj za tiste, ki so bolj socialno bolj ogroženi, in za mlade družine.

Jože Damijan pravi, da je z vidika centralne banke to, da nekdo živi v najemniškem stanovanju, manj tvegano za bančni sistem. Foto: BoBo

Kako naj država rešuje stanovanjsko stisko?

"To sta dva ključna segmenta z vidika socialne kohezije v Sloveniji in tukaj država lahko naredi svoje, če ima seveda vizijo in ambicije na tem področju. En del se je že zgodil na zahtevo Levice, ko so z DUTB-ja na stanovanjski sklad prenesli zemljišča, na katerih bo omogočena gradnja socialnih stanovanj. Če ima vlada ambicijo, da se resno loti tega, lahko mirno v ta namen izda obveznice. Za to se lahko zadolži na trgu. Izkupiček od teh obveznic pa bi namenila za povečan program gradnje neprofitnih stanovanj ali stanovanj za mlade družine, ki jih potem seveda lahko dobijo tudi po nižjih cenah, kot so trenutno, in tako reši to vprašanje. Monetarna politika, ki je določena v Frankfurtu, je trenutno usmerjena v to, da še vedno odkupuje obveznice od držav. Banka Slovenije lahko odkupi te obveznice od države na kapitalskem trgu. Teh obveznic trenutno sploh ni treba vračati, sploh če gre za dolgoročne obveznice – ker jih pač centralne banke še enkrat reinvestirajo. Ko eno obveznice dospejo, izdajo nove. To je operacija, ki je v tem trenutku skoraj nevtralna, saj je obrestna mera skoraj nič. Državi pa pozneje tega ni treba poplačati, ker je v bistvu dolžna svoji centralni banki. To bi se dalo zelo elegantno rešiti, vendar sta tu potrebna program in enaka ambicija, ki ju mora pokazati vlada," eno izmed rešitev vidi Damijan.

Drug način pa je po njegovem mnenju možnost, da bi država prek svoje razvojne SID banke, ki ima tudi dostop do finančnih sredstev velikih finančnih institucij, kot je Evropska investicijska banka, dajala ugodnejša posojila.

"Dajati pa bi jih morali predvsem tistim, ki se bodo vključili v gradnjo neprofitnih stanovanj. To so vse finančni viri, ki jih je mogoče izkoristiti. Denarja je na voljo ogromno, likvidnost je ogromna, ampak moraš imeti neki program in na strani vlade pogrešam tak program," poudarja.

Z omejitvijo višine stanovanjskih posojil so stanovanja za marsikoga postala še bolj nedostopna. Foto: BoBo

Po posojila v tujino?

Zaradi omejenega kreditiranja bank, ki delujejo v Sloveniji, bi lahko slovenski potrošniki iskali potreben denar v tujini. Toda koliko sploh so dostopna posojila za slovenske kreditojemalce v tujini?

"Pri nas se bo lahko zgodilo, da bodo tisti, ki ne morejo dobiti posojila, odšli iskat posojilne vire recimo v Avstrijo ali pa v Italijo. Nekateri govorijo celo o Danski, kjer so obrestne mere trenutno negativne na stanovanjska posojila. Dovoljen je prost pretok opravljanja finančnih storitev, tako da lahko najameš posojilo v kateri koli državi Evropske unije. Vprašanje je, ali imajo tisti, ki si sploh želijo reševati stanovanjsko vprašanje, voljo, željo, denar in čas, da se bodo ukvarjali z administrativnimi zadevami. Lahko pa, da se bo trg sam organiziral in se bodo pojavile neke posredovalnice, ki bodo posredovale pri najemanju posojil v tujini. S tem bodo zaobšli omejitev Banke Slovenije in s tem se tveganja prenesejo na tuji bančni sistem. Na Danskem, kjer imajo negativne obrestne mere, so zadevo rešili na zelo eleganten način. Banka ne posoja denarja po negativni obrestni meri, ampak v imenu kreditojemalcev izda obveznice v vrednosti zneska posojila in jih potem proda na finančnem trgu. Tveganje prevzamejo finančni trgi, kar je zanimiva rešitev, vendar je to za nas še vedno znanstvena fantastika," še pravi Damijan, ki sicer morebitnih tujih posojilnih posredovalnic pri nas še ni zaznal, vendar je prepričan, da se bodo našli takšni posredniki.

Glede na statistične podatke ocenjujemo, da 57 odstotkov upokojencev (213 tisoč od 380 tisoč), ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov, posojia pri bankah ne bo moglo več dobiti. Najmanj 20 odstotkov zaposlenih (114 tisoč), ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo enega ali sopreživljajo enega otroka, ne bo moglo dobiti posojila. Tudi v višjih razredih neto plač 10-25 odstotkov zaposlenih zaradi novega sklepa Banke Slovenije ne bo moglo dobiti posojila.
Združenje bank Slovenije o kreditno nesposobnih potrošnikih

Zveza potrošnikov podpira ukrepe Banke Slovenije

"Podpiramo sprejete ukrepe Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva, ki omejujejo naraščajoče zadolževanje prebivalstva. Pri sedemletnem potrošniškem posojilu v znesku 10.000 evrov bi v primerjavi z desetletnim potrošnik plačeval mesečno 35 evrov več, banka pa bi izgubila približno 1.000 evrov prihodka," so zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in poudarili, da nova pravila BS-ja samo povzemajo načela evropskih smernic o odgovornem kreditiranju, ki bi jih banke morale upoštevati pri dodeljevanju posojil, pa jih že nekaj let očitno niso ali pa ne v zadostni meri.

"Odgovorno kreditiranje namreč vključuje tudi oceno kreditne sposobnosti, in sicer na način, ki potrošniku preprečuje čezmerno zadolževanje. Na tak način posojilojemalcem kljub posojilu ostane na razpolago dovolj finančne rezerve za življenjske stroške. Obvladovanje dolga je pomemben del finančne blaginje in podobno kot varčevanje ljudem zagotavlja stabilnost in nadzor, s čimer koristijo sebi in svoji družini. Banka Slovenije z ukrepi ne posega v kreditne kartice in limite na osebnih računih, ki potrošnike z nizkimi dohodki dodatno porivajo čez rob še znosnega zadolževanja, prav tako ukrepi ne veljajo za nebančne ponudnike (npr. ponudniki lizinških poslov), ki izvajajo dejavnosti potrošniškega kreditiranja," so dodali in opozorili, da je oglaševanje po spletu v zadnjih nekaj mesecih potrošnike napeljevalo na zadolževanje brez razmisleka in z odplačilno dobo 10 in več let, ki je lahko bistveno presegla življenjsko dobo dobrine, ki so jo kreditodajalci kupili na posojilo.

Socialni ukrepi in strategije na nacionalni ravni

V ZPS-ju pa tudi menijo, da bi morala za večjo dostopnost stanovanj več storiti država.

"Za ekonomsko ranljive skupine potrošnikov bi na nacionalni ravni potrebovali socialne ukrepe in strategije, ki bi jim olajšali razreševanje stanovanjske problematike (neprofitne in socialne najemnine), saj gre za osnovne pravice potrošnikov, kot je pravica do dostopa do osnovnih dobrin, kar vključuje pravico do dostojnega prebivališča. Podaljševanje odplačilne dobe za potrošniška posojila, kar zdaj ponujajo banke, samo povečuje stroške zadolževanja in potencialna tveganja že ob manjših spremembah obrestne mere, saj se obresti plačujejo dlje, banke in hranilnice pa za daljše potrošniško posojilo zaračunajo praviloma tudi višjo obrestno mero," še menijo v ZPS-ju.

V poslanski skupini največje vladne stranke LMŠ so Banko Slovenije pozvali, naj strožje pogoje podeljevanja stanovanjskih posojil spremeni zgolj v priporočila oz. z njimi počaka do sprejetja novega stanovanjskega zakona. V tem času bi namreč omogočili jamstva za najem stanovanjskih posojil tistim, ki zaradi oblike zaposlitve ali višine dohodka ne morejo sami do njih. "Menimo, da ukrep Banke Slovenije poslabšuje socialni položaj številnih državljanov," so navedli v LMŠ-ju in dodali, da bo ukrep prizadel mlade in številnim celo onemogočil reševanje stanovanjske problematike. Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je še pojasnil, da je v javni obravnavi predlog novega stanovanjskega zakona, ena izmed predvidenih rešitev pa je tudi možnost državnega jamstva za posojila za mlade in mlade družine, ki zdaj ne morejo pridobiti posojila za nakup stanovanja. V LMŠ-ju se po njegovih besedah zavedajo avtonomnosti Banke Slovenije in razumejo vlogo regulatorja. "A hkrati je Banka Slovenije na neki način v lasti državljank in državljanov in mora delati v korist naše države," je dejal Golubović. V LMŠ-ju od sveta centralne banke pričakujejo, da bo znova odločal o teh ukrepih, prav tako pa pričakujejo tudi sestanek predsednika vlade z guvernerjem Banke Slovenije.

LMŠ poziva BS k ponovnemu razmisleku