Čeprav je minister za finance Uroš Čufer članom komisije za nadzor javnih financ v zvezi z novembrsko prodajo državnih obveznic pojasnil vse, večina članov ni bila zadovoljna z njeno izbiro in izvedbo, zato je računskemu sodišču predlagala revizijo gospodarnosti in smotrnosti te izdaje. Foto: BoBo
Čeprav je minister za finance Uroš Čufer članom komisije za nadzor javnih financ v zvezi z novembrsko prodajo državnih obveznic pojasnil vse, večina članov ni bila zadovoljna z njeno izbiro in izvedbo, zato je računskemu sodišču predlagala revizijo gospodarnosti in smotrnosti te izdaje. Foto: BoBo
Izdaja obveznic netransparentna?

Čeprav je minister za finance Uroš Čufer članom komisije v zvezi s to prodajo pojasnil vse, večina ni bila zadovoljna z njeno izbiro in izvedbo, zato je Računskemu sodišču predlagala revizijo gospodarnosti in smotrnosti te izdaje, je po seji komisije povedal njen predsednik Andrej Vizjak (SDS), ki je obravnavo te točke želel zato, ker se mu je zadnja prodaja državnih obveznic zdela netransparentna in negospodarna.

Njegov strankarski kolega Andrej Šircelj je dodal, da si želijo javne obravnave, "saj imajo davkoplačevalci pravico vedeti, kako se razpolaga z njihovim denarjem, ker bodo plačevali obresti in glavnico z višjimi davki".

Vizjak je sicer pojasnil, da je minister Čufer odgovoril na vsa njihova vprašanja. "Nismo pa delili stališč oz. nas z odgovori na to, zakaj je Slovenija izpeljala takšno zadolžitev, ni prepričal," je poudaril. Zato so Računskemu sodišču predlagali, naj opravi revizijo konkretnega posla z namenom, da ugotovi vse okoliščine posla in da poda priporočila za smiselnost in smotrnost takšnih potez vnaprej.

Zadolžitev za 1,5 milijarde evrov
Slovenija je sredi novembra na evrskem trgu izdala za 1,5 milijarde evrov triletnih obveznic z zahtevano donosnostjo 4,85 odstotka, obveznice pa nato prodala enemu samemu vlagatelju. To se je zgodilo na dan potrditve spremembe proračuna za letos, na katerega je premierka Alenka Bratušek vezala zaupnico, in slab mesec pred razkritjem ocene mednarodnih institucij o velikosti primanjkljaja slovenskega bančnega sistema.

Komisija pa je soglasno sprejela tudi sklep, da je višina javnega dolga države razmeroma visoka in da je skrb vzbujajoča zlasti njegova struktura. Zato je vladi predlagala sprejem strukturnih reform, ki bodo peljale do razdolževanja in racionalizacije v javni porabi.

Izdaja obveznic netransparentna?