Nekatere od nepremičninskih družb, ki so vključene v panožno zbornico pri GZS-ju, bodo že na začetku prihodnjega tedna vložile pobudo za ustavno presojo. Foto: BoBo

Novela zakona, ki je bila po vetu državnega sveta v državnem zboru sprejeta 18. julija, veljati pa je začela danes, med drugim omejuje višino plačila za posredovanje pri najemu, ki ga sklene fizična oseba, na štiri odstotke pogodbene vrednosti, vendar ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov.

Novela poleg tega višino dejanskih stroškov, ki jih lahko nepremičninska družba zaračuna za storitve nepremičninskega posredovanja (če nima pravice do plačila za posredovanje, ker posel ni bil sklenjen), omejuje na največ 150 evrov. Ta določba zakona se bo sicer začela uporabljati v treh mesecih po uveljavitvi zakona.

V Sloveniji je več kot 2.000 nepremičninskih posrednikov in praktično vsi so zaradi novele razburjeni. Po novem za oddajanje, tako kot velja za prodajo, ne smejo zaračunati več kot štiri odstotke provizije. "Rešitev v zakonu, da je 4-odstotna provizija zrcalno preslikana iz namena prodaje v namen oddajanja v najem, je za nepremičninske strokovnjake nesprejemljiva. Nesprejemljivo je to, da se omejujejo stroški, za katere mi ne vemo, kolikšni bodo," je za Radio Slovenija povedal Jože Podgoršek, častni predsednik nepremičninskega združenja FIABCI.

Celoten strošek posredovanja odslej plača najemodajalec

Z novelo, ki je začela veljati, najemnikom tudi ni treba več plačati provizij, celoten strošek posredovanja se namreč prenese na naročnika storitve, to je najemodajalca. Medtem ko se nepremičninski posredniki sprašujejo, zakaj bi morali celotno provizijo plačati najemodajalci, ne pa tudi najemniki, če ob poslu z nepremičninskim posrednikom uživajo pravno varnost, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon odgovarja: "Zdaj je bila na žalost pogosto praksa, da so nepremičninski agenti najemodajalcem rekli: 'Mi bomo pa te odstotke obesili kupcu.' Kar v resnici ni pošteno. Storitev naj plača tisti, ki jo je naročil."

Kot je še poročala novinarka Radia Slovenija Maja Derčar, sta si plačilo provizije v višini dveh mesečnih najemnin pogosto delili obe stranki, kar bo odslej drugače. Kot pojasnjuje nepremičninski posrednik Predrag Todić iz Ljubljana Nepremičnin, bodo nepremičninski posredniki, ker bodo zdaj dobili manj sredstev, začeli posebej zaračunavati sestavo najemne pogodbe in primopredajni zapisnik. "Ljudje bodo pač zbegani. Mi bomo začeli zaračunavati nekaj, česar prej nismo oziroma je bilo že vključeno v provizijo mesečne najemnine. Razlika bo sicer finančno podobna. Sem pa prepričan, da bo zdaj več oddajanja na črnem trgu," meni Todić.

Nepremičninske družbe s pobudo za ustavno presojo novele

V Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije so prepričani, da določila zakona omejujejo pravice iz 74. člena ustave, ki med drugim določa, da je gospodarska pobuda svobodna. Zato bodo nepremičninske družbe, ki imajo pravni interes, na začetku prihodnjega tedna vložile pobudo za ustavno presojo omenjenih določil, je pojasnil direktor nepremičninske zbornice Boštjan Udovič.

Predlagali bodo tudi, da ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, saj bi lahko nastale posledice, ki bi jih bilo pozneje nemogoče odpraviti, je dodal. Novela med drugim tudi skladno z evropsko zakonodajo omogoča, da bodo nepremičninski posredniki v Sloveniji lahko tudi tuji državljani, bodo pa morali pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

Bodo mladi najemniki odslej v boljšem položaju?

V stranki Levica, ki je bila pobudnik zakona, so prepričani, da bodo s spremembami najemniki v boljšem položaju, saj da se bodo pocenile storitve nepremičninskega posredovanja, na drugi strani pa da bodo najemodajalci in posredniki prisiljeni v sklepanje najemnih pogodb s čim daljšim rokom trajanja.

V Zbornici za poslovanje z nepremičninami pa menijo, da ti cilji s sprejetimi rešitvami ne bodo doseženi. Tudi dostopnost stanovanj za mlade, kar pričakujejo v Levici, s temi spremembami ne bo nič boljša, menijo v zbornici, saj da so cene tako za najem kot za nakup nepremičnine visoke zaradi premajhne ponudbe, tako da bi morala država z drugimi ukrepi poskrbeti, da bi se ponudba nepremičnin na trgu povečala, s čimer bi olajšala tudi dostopnost do primernih stanovanj za državljane, saj bi se s tem cene znižale.

Prenovljen zakon o nepremičninskem posredovanju že v ustavno presojo?