Gradnja železnice še naprej buri duhove. Foto: BoBo
Gradnja železnice še naprej buri duhove. Foto: BoBo
Potniški terminal v Luki Koper

V SMC-ju so poudarili, da kot največja vladna stranka in največja poslanska skupina nosijo veliko odgovornost za uveljavitev zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača - Koper do 13. julija. Do takrat je treba zagotoviti status investitorja družbi 2TDK za prijavo na razpis za evropska sredstva, saj se Slovenija kot država na ta razpis ne more prijaviti sama, piše v sporočilu za javnost.

A pot očitno ne bo lahka, saj podpora DeSUS-a in SD-ja ostaja negotova. "Če je volja, je dovolj časa za pripravo predloga, ki bo dober in pravočasen," je v izjavil poslanec DeSUS-a Tomaž Gantar.

Han: Projekt je državni, ne le vladni
Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa je med drugim poudaril, da bi to moral biti skupni projekt države, ne te vlade. Nevarnost vidi tudi v tem, da bodo zdaj na silo "rinili nekatere zadeve, ker so blizu volitve oz. da bo začetek gradnje pred volitvami samo zaradi političnih izračunov".

V SMC-ju so sicer navedli, da je cilj predloga zakona zagotoviti učinkovit model financiranja izgradnje drugega tira s čim manjšo obremenitvijo javnih sredstev ter čim hitrejšo izvedbo investicije.

Po njihovem prepričanju predlog zakona izboljšuje konkurenčni položaj koprskega pristanišča, omogoča čimprejšnji začetek izvajanja pripravljalnih del za izgradnjo drugega tira, ohranja enovit model upravljanja javne železniške infrastrukture, zagotavlja preglednost izvajanja investicije in možnosti za sodelovanje zalednih držav pri financiranju projekta.

Koalicijski partnerici pa sta bolj previdni in izpostavljata nekaj pogojev.

DeSUS za kombinacijo dveh zakonov
V DeSUS-u zahtevajo, da je postopek povsem transparenten, da je nad projektom možen parlamentarni nadzor in da je jasna finančna konstrukcija, je pojasnil Gantar in še dodal, da mora tudi Luka Koper ohraniti svojo konkurenčnost. Vse to pa po njegovem mnenju zagotavljata šele vladni predlog zakona ter predlog civilne iniciative, ki ga je posvojil ter isti dan kot vlada vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš.

V DeSUS-u pričakujejo, da bo tudi vladna stran zmogla toliko volje, da se bo pogovorila s civilno iniciativo in bodo te rešitve uspeli zagotoviti. Predloga civilne iniciative Gantar sicer ni prebral, a kar trdijo v javnosti, so po njegovih navedbah predlogi, ki jih v DeSUS-u pričakujejo od vladnega zakona. Po njegovem mnenju je pri takem projektu škoda, da ne bi dali argumentov na mizo, sešteli plusov in minusov ter prišli do optimalne rešitve.

"Bojim se, da brez tega ne bo šlo," je dejal in s tem odgovoril na vprašanje podpore vladnemu predlogu. Nenazadnje je treba po njegovi besedah projekt uskladiti tako, da protikorupcijska komisija ne bo imela takšnih pomislekov, kot jih je izrazila. "Menim, da jih je treba resno jemati," je dodal.

Na vladi morajo po Gantarjevem mnenju vsaj odgovoriti na očitke komisije, da vladni predlog zaradi nedorečenosti dopušča nastanek korupcijskih tveganj.

Tudi po mnenju Hana ocena protikorupcijske komisije ne pomaga pri temu, da bi šli "zelo mirni v takšen projekt". Sicer pa je razočaran nad tem, da imajo za projekt, ki ga vsi podpirajo, v zadnji fazi tako različna mnenja.

Sicer tudi v SD-ju pričakujejo natančno pojasnilo, koliko bo projekt stal, ali je garancija za pridobitev evropskih sredstev, ki so pomembna za zaprtje finančne konstrukcije, in kakšne bodo zahteve Madžarske.

Interesi Luke Koper
Tudi Han poziva k srečanju ministrstva in civilne iniciative, ki naj zapreta vsa odprta vprašanja, prav tako naj se ministrstvo sestane s predstavniki Luke Koper. "Drugi tir gradimo predvsem zaradi Luke Koper, železnic in položaja države," je spomnil in dodal, da je potreben minimalni dogovor, da so vsi pri projektu iskreni, da nima kdo fige v žepu ali kakšnih drugih interesov.

Po njegovem mnenju je sicer težko zbližati stališča vladnega zakona in predloga civilne iniciative, se pa lahko nekatere osebe povabi k nadzoru. Prav tako je Hanu blizu ideja, da bi drugi tir zgradila država.

Nesestankovanje
Predstavniki infrastrukturnega ministrstva so se nameravali danes v Ljubljani sestati s predstavniki Luke Koper, a so jih o tem, kot so povedali v Luki Koper, obvestili šele zjutraj. Nato so jih ti na srečanje zgodaj popoldne povabili v Koper, saj danes tam zaseda nadzorni svet in bi pod točko razno lahko skupaj obravnavali predstavitev vladnega zakona.

Po četrtkovi seji vlade je minister Peter Gašperšič napovedal, da se bo na temo predloga zakona o drugem tiru v Koper danes predvidoma odpravil državni sekretar Jure Leben, a so se nato na ministrstvu premislili in zvečer za Slovensko tiskovno agencijo potrdili, da bo sestanek v Ljubljani. Danes so pojasnili, da sestanka ne bo, so pa v Luki Koper, kot so še navedli, predlagali, da bi bil v torek.

Iz Luke Koper so sporočili, da gre za že dlje časa dogovorjen sestanek na ministrstvu, kjer naj bi govorili o novih vhodih v pristanišču.
Proti tudi nadzorni svet
Poleg uprave Luke Koper vladnemu predlogu zakona nasprotuje tudi nadzorni svet. Ta se je do akta opredel na seji, kjer je ocenil, da bi njegovo sprejetje pripeljalo do zastoja začetka gradnje.
Nadzorni svet sicer enotno stoji na stališču, da je drugi tir potrebno čim prej zgraditi. Kot piše v sporočilu za javnost, pa apelirajo na vse deležnike, da se predlog zakona oblikuje tako, "da bo zakonit in hkrati iz finančnega vidika vzdržen za Luko Koper".
V zakonu je med viri za odplačevanje posojil med drugim predvidena taksa na pretovor v Luki Koper. V podjetju so izračunali, da bi seštevek predvidene takse po blagovnih skupinah na podlagi podatkov o pretovoru za lani skupaj znašal 17,9 milijona evrov, kar bi, kot so pred dnevi zapisali v podjetju, za Luko pomenilo, da ne bi mogla več vlagati v razvoj pristanišča in bi srednjeročno začela izgubljati konkurenčne prednosti glede na svoje tekmece.

Predlog zakona o drugem tiru
Ministrstvo in Luka Koper sta se na različnih bregovih znašla zaradi predloga zakona o drugem tiru, ki ga je vlada potrdila in v DZ poslala v četrtek. Ta je po mnenju Luke nesprejemljiv, saj zavira razvoj koprskega pristanišča.

V Luki med spornimi točkami predloga zakona vidijo vire za odplačevanje posojil, saj vlada predvideva tudi takso na pretovor v Luki Koper. V Luki so izračunali, da bi seštevek predvidene takse po blagovnih skupinah na podlagi podatkov o pretovoru za lani skupaj znašal 17,9 milijona evrov.

Sprejetje zakona bi za Luko Koper pomenilo, da ne bi mogla več vlagati v razvoj pristanišča skladno s potrebami in sprejeto strategijo oz. da bi srednjeročno začela izgubljati konkurenčne prednosti glede na svoje tekmece v severnem Jadranu in širše, so opozorili.

Potniški terminal v Luki Koper