Ustoličenje Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper še vedno dviga precej prahu v slovenski javnosti. Poleg vsega se je zgodil še svojevrsten paradoks, da je Gašpar Mišič postal novi predsednik uprave Luke Koper na račun svoje, sicer precej kratke, politične epizode.

Na drugi strani pa se zdi, da tega obstoječa vladajoča politika ni hotela. Toda dejstvo je, da ne bi mogel kandidirati za vodilno mesto v Luki Koper, če bi še naprej vodil zgolj svoje nepremičninsko podjetje.

Glavni "krivec" za imenovanje Gašpar Mišiča je postal predsednik nadzornega sveta Luke Koper Dino Klobas, ki je prispeval peti odločilni glas. Klobas sicer sodi v kvoto državnih nadzornikov v Luki Koper oz. tistih, ki jih je imenovala Slovenska odškodninska družba (Sod).

Pri Sodu, vodi ga Tomaž Kuntarič, pa so se malce osmešili, saj še v torek niso znali razodeti, kdo je bil tisti, ki je menil, da bi bil Klobas primeren za Sodovega nadzornika v koprski luki.

SOD nam je v sredo popoldne le posredoval odgovor zakaj in na čigav predlog so Dina Klobasa povabili v nadzorni svet Luke Koper. V njem navajajo, da je Klobas šel čez enak postopek akreditacije kot vsi ostali kandidati, in sicer, da se je prijavil v bazo nadzornikov.

Akreditacijska komisija se je nato sestala, ga povabila na razgovor ter ga nato označila kot primernega in ga nominirala. Na podlagi te nominacije pa ga je uprava SOD- a potrdila kot kandidata ter predlog poslala v odločanje nadzornemu svetu SOD. Nadzorniki SOD-a pa so nato sprejeli sklep, da se Klobas imenuje za nadzornika Luke Koper.

Kaj so bile Klobasove kompetence za nadzornika?
Kodeks Soda pri postopkih in merilih imenovanja nadzornikov med drugim določa, da jih mora odlikovati osebna integriteta in poslovna etičnost, da morajo doseči ustrezno izobrazbo, da morajo imeti celovito poslovno in drugo ustrezno strokovno znanje, da morajo poznati pravice in obveznosti člana nadzornega sveta ...

Toda na vprašanje, ali je Klobas opravil izpit za nadzornika pa so na SOD-u še pojasnili, da izpit za nadzornika ni pogoj za prijavo v evidenco potencialnih kandidatov za člana v organih nadzora v družbah v lasti SOD-a ter v in oz. ali v delni ali celotni lasti države.

Kadovi nadzorniki morajo izpolnjevati dodatne kriterije
V kapitalski družbi (KAD) pa pojasnjujejo, da morajo njihovi kandidati za nadzornike izpolnjevati še dodatne kriterije, med njimi tudi, da imajo listino, s katero se dokazuje specializirana strokovna usposobljenost za članstvo v nadzornem svetu.

Po njihovem pojansilu je nenazadnje že vlada oktobra 2005 sklenila, da morajo vsi člani nadzornih svetov ali upravnih odborov družb, ki predstavljajo državo, za imenovanje v te organe, pridobiti licenco.

Tovrstne "licence" poleg nekaj ustanov podeljuje Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS). Na svoji spletni strani objavlja seznam kandidatov za nadzornike, ki so pridobili določena znanja za opravljanje nadzorniške funkcije. Toda Dina Klobasa na seznamu nismo našli.

ZNS pa je sicer danes tudi objavil, da so svojemu častnemu razsodišču dali pobudo za presojo začetka postopka zaradi kršitve etičnega kodeksa ZNS-ja zoper svojega člana v primeru ravnanja kot člana nadzornega sveta pri imenovanju predsednika uprave Luke Koper.

Ali gre za Klobasa ali ne, na ZNS-ju niso pojasnili. V preteklih dneh pa so se v združenju nadzornikov večkrat javno ostro odzvali glede imenovanja Gašpar Mišiča in ga označili za slabo prakso korporativnega upravljanja in delovanja nadzornega sveta. Po njihovih besedah naj bi bilo poslanstvo njihovega združenja tudi spodbujati visoko strokovnost in moralno ter etično držo članov nadzornih svetov

Politično kadrovanje pomembnejše od stroke
Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) sicer izvaja različne izobraževalne aktivnosti za člane nadzornih svetov.

Leta 2005 je bila v času Janševe vlade vpeljana nekakšna šola za nadzornike, tridnevno izobraževanje, ki velja za prvo- ter drugostopenjski izpit, kjer nadzorniki pridobijo certifikat ZNS-ja. Vsi kandidati za nadzornike, ki so opravili prvo- ali drugostopenjsko izobraževanje, pa so objavljeni na spletni strani ZNS-ja.

Toda zdi se, da je pri nadzorniški funkciji v podjetjih z državnim lastniškim deležem bolj pomembna strankarska izkaznica kot pa strokovna primernost.

"Pri kadrovanju nadzornikov imate lahko med kandidati povsem primerne posameznike, ki imajo politično izkaznico, ali pa imate popolnoma neprimerne posameznike, ki nimajo politične izkaznice, in vse variante vmes. Težava je v tem, da so postopki, kot so vodeni zdaj, povsem neprimerni. Čeprav imamo vzpostavljen določen sistem, ta v resnici ne deluje. Zato so tudi primerni posamezniki, ki so šli skozi takšne postopke nominacije, ki vnašajo dvom v izbiro, dodatno tudi zaradi netransparentnosti pri glasovanjih na skupščinah, zaradi tega diskreditirani," pravi generalna sekretarka ZNS-ja Irena Prijović.

ZNS je ravno ob polemikah glede imenovanja novega predsednika uprave Luke Koper opozoril, da politične kvote nikoli ne bi smele postati merilo za izbor kandidatov in da je stanje na področju kadrovanja članov nadzornih svetov slabše kot kadar koli prej. Stanje, kot ga imamo, pa po njihovem mnenju pomeni popolno diskreditacijo stroke in razvrednotenje funkcije članov nadzornih svetov.

"Z novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb (ZUKNc), ki je bila sprejeta v času ministra Šušteršiča, se je stanje na področju kadrovanja nadzornikov pomembno poslabšalo. Tedaj se je mimo AUKN-ja znova uvedlo neposredno odločanje ministrstev in vlade glede glasovanja na skupščinah. S tem so bile na neki način znova uzakonjenje politične kvote. Osebno vztrajam pri tem, da je verska, spolna ali politična pripadnost temeljna osebna svoboščina in pravica. To, kar so politiki dosegli z izrojenim sistemom politične pripadnosti kot kriterijem za članstvo v NS-ju, pa presega vse meje," pojasnjuje Prijovićeva in dodaja, da bo to treba spremeniti, saj smo priča najslabšemu stanju na področju kadrovanja pri upravljanju državnih družb.

Napovedane spremembe pri upravljanju družb
Premierka Alenka Bratušek je sicer napovedala spremembe pri upravljanju družb v državni lasti. Sama pa naj bi se nagibala k temu, da se z razpisom poišče upravljavec za državno premoženje. "Vstop tujca zagotovo pomeni, da ni nekih osebnih povezav in tako lažje uveljavlja dobro prakso korporativnega upravljanja. Vendar ne gre za preprosto rešitev, saj bo vstopil v obstoječi sistem," meni o tem predlogu generalna sekretarka ZNS-ja.

Tujec lahko po njenem mnenju prinese dober zgled in neodvisnost od omrežij. Vendar bo, če ne bo kulturnih sprememb na tem področju, neuspešen. Ne nazadnje pa bi morali tudi sami postati veliko zrelejši, saj imamo številne in več kot 20-letne izkušnje z upravljanjem.