Konec 70. let, pravzaprav tudi danes, osvaja kot simpatična svetlolaska Sandy, v katero se je zaljubil lik, Danny Zuko (John Travolta). Foto:
Konec 70. let, pravzaprav tudi danes, osvaja kot simpatična svetlolaska Sandy, v katero se je zaljubil lik, Danny Zuko (John Travolta). Foto:
Olivia Newton-John
Leta 1984 se je pevka in igralka poročila z dolgoletnim fantom Mattom Lattanzijem, ki ga je spoznala pri snemanju filma Xanadu. Zakonca sta se ločila leta 1995. Letos je pevka vnovič stopila v zakonski stan, in sicer z Johnom Easterlingom. Foto: EPA
Olivia Newton-John
Prve glasbene korake je Olivia naredila še kot najstnica, ko je pri 14 letih s sošolkami ustanovila dekliško skupino Sol Four. Foto: EPA
Olivia Newton-John
V 80. letih so dekleta areobiko izvajala na skladbo (Let's get) Physical.

O kmalu 60-letni Olivii Newton-John se sicer danes precej manj piše kot pred 20 leti, kar pa ne pomeni, da je življenje v Veliki Britaniji rojene pevke in igralke dolgočasno in nedejavno. Pred dobrim mesecem je na Cuzcu v Peruju že drugič stopila v zakonski stan (z Johnom Easterlingom), pred nekaj dnevi ponovno nastopila v vlogi Bitsy Mae Harling v seriji Sordid Lives, še vedno pa je zelo aktivna tudi pri zbiranju sredstev za svoj center za okrevanje za rakavimi obolenji v Melbournu.

Kakšni pa so bili začetki ženske, ki se je nekoč sama spopadla s to težko boleznijo, letos pa se kot zagrizena borka za pravočasno odkrivanje in preprečevanje raka podala na 228 kilometrov dolg pohod po Kitajskem zidu?

Olivia se je rodila 26. septembra leta 1948 v Cambridgu materi nemškega rodu Irene Born. (hčeri Nobelovega nagrajenca za fiziko Maxa Borna) in očetu Brinleyju Newton-Johnu, MI5 častniku, ki je med drugo svetovno vojno zajel Rudolpha Hessa. Leta 1954 se je družina preselila v Avstralijo, kjer je glava družine poučeval nemščino, mlada Olivia pa je počasi začela svojo kariero. Že pri 14 letih je s sošolkami ustanovila dekliško skupino Sol Four, ki je bila sicer precej kratkega trajanja, in se kmalu prebila na program lokalnega radia in televizije. Nastopala je v oddajah The Happy Show, Go Show in v tekmovanju tipa "pokaži, kaj znaš" Sing, Sing, Sing, ki ga je vodil avstralska ikona 60. let Johnny O'Keefe. Zmaga na tekmovanju jo je popeljala v Veliko Britanijo, kjer se ji je kmalu pridružila tudi prijateljica Pat Carroll in skupaj sta ustanovili duet in se podali na turnejo po angleških klubih.

Začetki z Dylanovim besedilom
Svoj prvi singel je Olivia za britansko založbo Decca Records posnela leta 1966, štiri leta kasneje pa se je pridružila skupini Toomorrow, s katero je leta 1970 posnela tudi album. Že leto kasneje je pevka po neuspehu in tem sledečemu razpadu skupine posnela prvi samostojni album If Not For You, s katerim se je začel uspešen pohod na glasbene lestvice. Za tega je zaslužen tudi Bob Dylan, ki se je podpisal pod naslovno skladbo, ki je postala Oliviina prva mednarodna uspešnica.

Od countryja do Evrosonga
Zvezda je bila rojena. Dve leti zapored je bila izbrana za najboljšo britansko vokalistko, uspešna kariera pa jo je čakala tudi na drugi strani Atlantika, kjer je občinstvo začela osvajati s skladbo Let Me Be There leta 1973. Skladba je zadela prvo mesto na pop in country lestvicah, kmalu pa si je Olivia izborila prepoznavno mesto tudi med country izvajalkami.

Leto kasneje je zastopala britanske barve na evrovizijskem tekmovanju s skladbo Long Live Love, ki sicer ni bila najbolj po njenem okusu. To je bilo tistega leta, ko je v Brightonu evropsko javnost najbolj prepričala ABBA z uspešnico "Waterloo". Olivia je Britancem prinesla četrto mesto.

Sledila je uspešnica I Honestly Love You, balada, ki je postala Oliviin zaščitni znak, ter ji poleg najvišjih mest na lestvicah prinesla tudi grammyja za najboljšo skladbo leta in najboljšo pop izvajalko. Čeprav si je v ZDA nakopala tudi nekaj "sovražnikov", ki so menili, da tuja poppevka ne sodi med prave country izvajalce, je leta 1974 zlahka pometla s konkurenco, ki so jo predstavljale Dolly Parton, Loretta Lynn, Canadian Anne Murray in Tanya Tucker, ter postala country izvajalka leta. Tako si je počasi pridobila tudi podporo drugih vodilnih izvajalcev te glasbene zvrsti.

Slovo od countryja
Preselila se je v ZDA in se z albumom Have You Never Been Mellowredno pojavljala na tamkajšnjih pop in country lestvicah, a leta 1977 je začel njen ugled med ljubitelji countryja počasi plahneti.

Na desni si oglejte nekaj odlomkov iz filma Briljantina.
Z briljantino v laseh
Že leto kasneje je za enega od vrhuncev Oliviine kariere poskrbel muzikal, v katerem je na velikem platnu zapela skupaj s takrat 24-letnim Johnom Travolto. Briljantina, ki bi ji zaradi prepričanja producentov, da je za vlogo srednješolke prestara, skoraj "ušla," je postala eden najbolj priljubljenih filmskih muziklov vseh časov. Album filmske glasbe se 12 tednov ni premaknil s prvega mesta lestvice, kar tri skladbe pa so se znašle med prvimi petimi - You're The One That I Want, Hopelessly Devoted To You in Summer Nights. Še danes tedensko prodajo več tisoč izvodov filmske glasbe, album pa se še vedno pogosto znajde na Billboardovi lestvici.

Prva himna aerobike
Desetletje se je prevesilo v 80. leta in v teh je posnela svoj najuspešnejši studijski album Physical. Naslovno pesem (Lets Get) Physical je pospremil videospot, ki je skladbo povzdignil do prave himne aerobike, trak za lase pa je postal obvezen modni dodatek tudi izven telovadnice. Album ji je prinesel četrtega grammyja.

V 80. letih je na velikem platnu še enkrat s precej manj uspeha ponovila sodelovanje s Travolto, komedijo Two of a Kind (1983) pa je seveda pospremil tudi album s filmsko glasbo.
Desetletje bujnih frizur in podloženih ram je pevki prineslo še albume Soul Kiss (1985) in The Rumour (1988), prvi singel katerega je napisal Elton John, proti koncu desetletja pa še Warm and Tender.

Bolezen, ki je zasikala Oliviino pot
Ko se je leta 1992 z zbirko Back To Basics - The Essential Collection 1971-1992 želela vrniti na oder, ji je to preprečila diagnoza raka na dojkah. Bolezen je premagala, vse odtlej pa energijo neumorno usmerja v spodbujanje raziskav, povezanih z rakom in drugih bolezni.

Spopad z boleznijo je vplival tudi na njeno nadaljnjo glasbo. Leta 1994 je posnela Gaia: One Woman's Journey, na katerem opisuje svojo težko pot. To pa je bil tudi prvi album, za katerega je vse skladbe napisala sama. Dobro desetletje kasneje je posnela album Stronger Than Before, nato pa še Grace And Gratitude.

Poleg še nekaterih drugih albumov, kot je na primer plošča z dueti večinoma avstralskih glasbenikov, je nadaljevala tudi svojo igralsko kariero. Med drugim je nastopila v It's My Party, drami o aidsu, in Del Shores' Sordid Lives.

Borba se nadaljuje
Januarja letos je izdala koncertni DVD Olivia Newton-John and the Sydney Symphony: Live at the Sydney Opera House, ki ga spremlja zgoščenka Olivia's Live Hits. Poleg tega zbira še naprej denar za gradnjo svojega zdravilišča za obolele za rakom v Melbournu, k zdravju pa nagovarja tudi na malih zaslonih kot sovoditeljica oddaje Healing Quest.

M. K.