Vlasi naj bi v kratkem postal kosovski veleposlanik v Črni gori. Foto:
Vlasi naj bi v kratkem postal kosovski veleposlanik v Črni gori. Foto:
Feljton o Kosovu
Vlasi o kršenju človekovih pravic na Kosovu leta 1992
Azem Vllasi - nekdanji predstavnik kosovskih Albancev, danes pa predsednikov svetovalec in uspešen odvetnik.
Je član Socialdemokratske stranke Kosova, priznan prištinski odvetnik, hkrati pa bo tudi skoraj zagotovo postal prvi kosovski veleposlanik v Podgorici. Konec leta 2005 je takratni premier Bajram Kosumi imenoval Vllasija za svojega glavnega svetovalca v pogajanjih o končnem statusu Kosova, bil pa je tudi politični svetovalec kosovskega premierja Agima Cekuja. Poročen je z Nadiro Avdić -Vllasi, sicer novinarko iz BiH-a, s katero ima dva otroka; sin Adem študira pravo v ZDA, hči Selma pa prav tako v ZDA dela v zdravstvu.

Trenutno Vlasi v BiH-u v odmevnem sodnem procesu zastopa Albanca Muhameda Alija Gashija, ki je obtožen povezovanja in vodenja kriminalne organizacije. Vlasi meni, da obtožnica temelji na neresenicah in, da ni pravih dokazov za trditve, zapisane v njej.

Oster do srbske politike
Pred dvema mesecema je v pogovoru za sarajevski časopis Dnevni Avaz ocenil, da odnosi med Srbijo in Kosovom niso normalni, predvsem zato, ker Srbija noče sprejeti realnosti in s Prištino vzpostaviti državniške odnose. Po njegovem mnenju Beograd kosovske Srbe izrablja za svoje namene proti Kosovu, hkrati pa opozarja, da bi morebitna razdelitev Kosova, za katero se zavzemajo nekateri srbski politiki, lahko povzročila učinek domin v dolini Preševa na jugu Srbije, kjer živi veliko Albancev.

Dodaja tudi, da bi to lahko odprlo pandorino skrinjico v Črni gori in Makedoniji. To bi, kot dodaja, preprečila tudi mednarodna skupnost. "Upam, da se sedanja Srbija od tiste Miloševićeve razlikuje vsaj toliko, da ne bo naredila kakšne neumnosti, s katero bi lahko ogrozila evropsko prihodnost," je še dodal.

Komunist, ki je obsodil Hodžo
Sicer pa je bil Vlasi pred razpadom nekdanje SFR Jugoslavije vodja mladinske socialistične organizacije, na to mesto je bil edini izvoljen dvakrat, potem ko je diplomiral, pa je postal odvetnik. Leta 1980 je javno obsodil avtokratskega albanskega voditelja Enverja Hohxo, ga označil za brutalnega diktatorja, in trdil, da se kosovskim Albancem godi bolje kot ljudem v Albaniji.

Pozneje je postal član Centralnega komiteja Komunistične stranke Jugoslavije in leta 1986 predsednik kosovskih komunistov ter predsednik Kosova. Novembra 1988 je bil strmoglavljen s političnih vodstvenih pozicij, saj je nasprotoval ustavnim spremembam, s katerimi je bil Kosovu odvzet status avtonomne pokrajine, kot odgovor na to pa so kosovski Albanci priredili številne demonstracije in splošne stavke. Leta 1989 je bil aretiran zaradi protirevolucionarnih dejavnosti, aprila 1990 pa je bil izpuščen na prostost.

Miha Raičevič
miha.raicevic@rtvslo.si

Feljton o Kosovu
Vlasi o kršenju človekovih pravic na Kosovu leta 1992