Tile danes so storili še korak naprej in vladajo kar brez objav v javnem uradnem listu. Smeri razvoja političnega sistema so to, ki bi jih bil najbrž vesel tudi tovariš Kardelj. Napredek, na katerega smo lahko ponosni.

Da smo kar nekaj časa živeli v skladu z odloki, katerih podaljševanje ni bilo objavljeno v Uradnem listu, je seveda prvovrstna pravna blamaža, s katero se je vlada osmešila. A iz tega vendarle ne gre vleči prehitrih sklepov. Procedura je temelj demokracije, to je res, a bi bilo pretirano samo na podlagi epizode z neobjavo odlokov trditi, da pri nas pravo porivamo ob rob. Ko pa imamo pri nas toliko drugih primerov! Pri nas pravnikom lekcije zviška deli policijski minister, po izobrazbi gradbenik, ki z inženirsko logiko tolmači pravne finese. To je, naj spomnimo, tisti minister, ki je odstopil, a potem kar ni odstopil in mu zaradi tega ni niti nerodno. Če nam odločitev sodišča ne diši, vpijemo o krivosodju. Tiste, ki razmišljajo drugače od nas, diskreditiramo, poteptamo, jim ukinemo financiranje, če je treba, se lotimo njihovih družin in nacionalnega porekla. Kdor se oglasi, tvega grožnje v slogu "po vas še pridemo". To je demokratična Slovenija 2020.

Ko smo že pri demokraciji – redne volitve bodo čez dobro leto in pol. V politiki to pomeni pojutrišnjem – in če četverec Šarec-Bratušek-Fajon-Mesec s projektom KUL misli resno, bi se bilo smiselno začeti pogovarjati o skupnem nastopu. Zdaj je namreč že jasno, da kaj lahko ukrenejo le skupaj, a je težava v tem, da se, kot je slišati, o skupnem nastopu niti ne pogovarjajo. Če bo tako ostalo, se bomo jeseni 2022 spet gledali in se spraševali, zakaj za vraga se nam madžarizacija nadaljuje. Po pravniško rečeno: zaradi opustitve dolžnega ravnanja.