Angela Merkel je znova govorila o spremembah evropskih pogodb, češ da trenutno ni pravne podlage za vzpostavitev enega izmed treh ključnih stebrov prihodnje bančne unije. Foto: EPA
Angela Merkel je znova govorila o spremembah evropskih pogodb, češ da trenutno ni pravne podlage za vzpostavitev enega izmed treh ključnih stebrov prihodnje bančne unije. Foto: EPA
Matjaž Trošt
Dopisnikova kolumna. Foto: MMC RTV SLO

Če bo šlo vse tako, kot so si zamislili v Berlinu, potem lahko stara celina na nadaljnje ukrepe na področjih bančne unije, poglabljanja ekonomske in monetarne unije ter preostalih vprašanj, ki bi utegnila raztezati nemško potrpežljivost, mirno zapre svoje institucije za nekaj mesecev in počaka. Evropska komisija sicer napoveduje, da bo v dveh tednih predstavila predlog, kako vzpostaviti enotni mehanizem za razreševanje propadlih bank.

Angela Merkel je znova govorila o spremembah evropskih pogodb, češ da trenutno ni pravne podlage za vzpostavitev enega izmed treh ključnih stebrov prihodnje bančne unije. Po besedah Francoisa Hollanda naj bi bila tako enotni nadzorni mehanizem kot prej omenjeni mehanizem za razreševanje bančnih kriz pripravljena sredi prihodnjega leta. A Merklovi je s prestavitvijo razprave o nadaljnjih korakih uspelo kresanje mnenj in očitna razhajanja prestaviti vsaj na naslednje zasedanje v oktobru, ko se ga bo – vsaj tako kaže - udeležila kot nova stara kanclerka.

Komentator časopisa European Voice Ian Wishart ugotavlja, da so se voditelji Unije tokrat odločili za varno igro. Kot izpostavljajo nekateri opazovalci dogajanja, očitno v znak uvidevnosti tokrat ni bilo slišati niti besede več o skupnih obveznicah evrskih držav, ali vsaj kaj več o tem, da Unija potrebuje spremembe ali pa vsaj dopolnitve varčevalne smeri. Čeprav je bil največji del retorike zasedanja namenjen ravno razpravi o zagonu rasti in zaposlovanja, česar v obdobju tudi nadaljnjega poudarka na fiskalni konsolidaciji izrazito primanjkuje.

Brez cinizma, brezposelni mladi so hvaležna tema. Se je glede nuje o izboljšanju njihove perspektive sploh mogoče sporeči? Nihče v zadnjih dneh ni dejal, da bo teh osem milijard evrov, kolikor bo prinesla pobuda za zaposlovanje mladih, čez noč, kot s čarobno paličico, rešilo vse težave. Še več, pri tem, ko so se države osredotočile na mlade do 25. leta starosti, so nam po eni strani posredno dale vedeti, da se težav lotevajo tam, kjer je najlažje (kar jim ni v pretirano čast), po drugi pa tam, kjer je največ možnosti za uspeh (kar pa je pragmatičen pristop, ki je nedvomno smiseln).

Zakaj najlažje? Ker gre za del prebivalstva, ki naj bi imel vsaj malo varnostne mreže v starših, verjetno večina še živi pri njih. Prav tako, ker gre za še učečo generacijo, ki bi večinoma lahko še zelo intenzivno gulila šolske klopi, predvsem pa bo lahko še zelo dolgo delala. Ustvarjala dodano vrednost, kot pravijo. Zato so poskusi njihove prekvalifikacije, dodatnega izobraževanja in v končni fazi ustrezna priprava za vstop na trg dela povsem smiselni.

Evropski komisar Laszlo Andor mi je pred časom na tekmovanju Euroskills na belgijskem dirkališču Spa-Francorschamps dejal, da mora kot komisar na zaposlitvene priložnosti za mlade gledati globalno. Njegov nasvet: poleg znanja, veščin in stroke je treba danes poudarjati tudi znanje tujih jezikov, saj ni rečeno, da se bo delo našlo doma ali pri sosedu.
A nemara bolj ključno vprašanje glede kratkoročnega odziva na zaposlitveno krizo realnega sektorja je, kaj se bo zgodilo s tistimi malo starejšimi, ki bi že morali ustvarjati dodano vrednost, a je ne (morejo)? Ali pa s tistimi, ki službe ne morejo najti, naj bo to zaradi pomanjkanja želene izobrazbe, starosti ali česa drugega? Občutek socialne krize ali stiske je bistveno močnejšii kot pri tistih, ki iščejo prve priložnosti.

Evropski ekonomski in socialni odbor, ki združuje različne ekonomske in socialne dele organizirane civilne družbe, je včeraj zapisal poziv k vzpostavitvi "resničnega načrta" za pomoč mladim. Takega, ki bo s praktičnimi programi dovolj ambiciozen za spremembo trenutnega porasta brezposelnosti. Takega, ki bo namesto osmih milijard bližje po desetkrat višjim zneskom reševalnih svežnjev za evropski bančni sistem. Prav tako si želijo širitev kroga upravičencev za to pomoč, do 30. leta starosti, kar naj bi bilo tudi za Slovenijo dobrodošlo.

Končno, ta razširitev teme morda res ni tisto, kar naj bi prinesla "hvaležna razprava" o pomoči mladim. Nemčija sicer v prihodnjem tednu pripravlja še eno pomembno srečanje na to temo. Da bo mir?