Ponte della Costituzione (v Benetkah mu pravijo danes kar Calatravov most, Ponte di Calatrava), arhitekturna noviteta španskega arhitekta Santiaga Calatrava, je leta 2008 med Benečani dvignil precej prahu. Foto: EPA
Ponte della Costituzione (v Benetkah mu pravijo danes kar Calatravov most, Ponte di Calatrava), arhitekturna noviteta španskega arhitekta Santiaga Calatrava, je leta 2008 med Benečani dvignil precej prahu. Foto: EPA
Posebno težavo je predstavljal transport posameznih kosov mostu do gradbišča. Centimeter napake in poškodovali bi lahko katerega izmed treh že obstoječih starih beneških mostov (Rialto, Academia in Scalzi). Foto: EPA
Posebno težavo je predstavljal transport posameznih kosov mostu do gradbišča. Centimeter napake in poškodovali bi lahko katerega izmed treh že obstoječih starih beneških mostov (Rialto, Academia in Scalzi). Foto: EPA

Najmlajši od štirih mostov čez beneški kanal Grande spremljajo kritike tako rekoč od prve predstavitve ideje leta 1996 ‒ zamisel španskega arhitekta je bila sprva deležna negodovanja predvsem zaradi modernosti in estetske neusklajenosti s preostalim zgodovinskim značajem Benetk, vrsta problemov pa je stvaritev spremljala tudi med gradnjo in potem po odkritju leta 2008.

Sodišče je razsodilo, da je Calatrava odgovoren za nepotrebno prekoračenje prvotnega budžeta za gradnjo mostu, ki je namesto 7 milijonov evrov na koncu stal 11,6 milijona evrov. Kot so navedli v sodbi, so cevi napačnih velikosti, stopnice se prehitro obrabijo, poleg tega so bili potrebni popravki, da so uredili dostop za invalide. Zaradi številnih težav je sodišče tako arhitekta obdolžilo "v nebo vpijoče malomarnosti", poroča BBC. Po razsodbi sodišča so storjene napake toliko resnejše, ker je bil projekt zaupan "uglednemu in svetovno znanemu strokovnjaku s širokimi in dokazanimi izkušnjami na področju mostnih konstrukcij".

Konstrukcija iz jekla in stekla je dolga 94 metre. Foto: EPA
Konstrukcija iz jekla in stekla je dolga 94 metre. Foto: EPA

Sodišče je z 11.000 evri oglobilo tudi beneškega inženirja, odgovornega za gradnjo mostu, Salvatoreja Venta.

Santiago Calatrava leta 2008 z beneškim županom Massimom Cacciarijem. Foto: EPA
Santiago Calatrava leta 2008 z beneškim županom Massimom Cacciarijem. Foto: EPA

Ko so pred desetletjem most slovesno odprli, je Calatrava kritikom odgovarjal, da je načrt tehnično brezhiben. Na očitke o preseganju prvotnih stroškov in o napakah je med drugim dejal, da njegov biro ni zadolžen za konstrukcijo platforme za uporabnike invalidskih vozičkov, ki jo je prevzela beneška mestna uprava. Zanikal je tudi materialne pomanjkljivosti mostu in poudaril, da je bil preverjen z visoko razvitimi metodami, ki so ocenile, da je trdne konstrukcije in se vede bolje kot pričakovano. Povečanje stroškov pa je pripisal tudi gradbenim popravkom območja v bližini mostu.

Most, ki povezuje železniško postajo Santa Lucia s Piazzale Roma, je prvi most, ki so ga v Benetkah postavili po 125 letih. Jekleno-betonsko-steklena konstrukcija je dolga 94 metrov, v širini pa variira od 5,58 metra do 9,38 metra. Gradnja mostu je trajala več kot deset let. Poleg tega, da so bili stroški izgradnje na koncu precej višji od prvotno načrtovanih, sta zaradi uporabljenih materialov potrebna nenehen nadzor in vzdrževanje mostu.