Lana Bastašić je morda mednarodno najvidnejše regionalno pisateljsko ime svoje generacije. Njen roman Ujemi zajca, ki se strukturno zgleduje po Alici v čudežni deželi, je prejel nagrado EU-ja za književnost in dočakal široko zanimanje mednarodne javnosti. Njeno pisanje se vpenja v stalne teme sodobnega nomadstva in kriz identitete. Foto: Maša Seničić
Lana Bastašić je morda mednarodno najvidnejše regionalno pisateljsko ime svoje generacije. Njen roman Ujemi zajca, ki se strukturno zgleduje po Alici v čudežni deželi, je prejel nagrado EU-ja za književnost in dočakal široko zanimanje mednarodne javnosti. Njeno pisanje se vpenja v stalne teme sodobnega nomadstva in kriz identitete. Foto: Maša Seničić

Akcija Strike Germany poziva k bojkotu nemških kulturnih ustanov zaradi drže Nemčije v bližnjevzhodnem konfliktu.

Pisateljica se je zdaj razšla tudi s svojo nemško založbo S. Fischer zaradi njenega "molka glede genocida v Gazi ter sistemske in sistematične cenzure v Nemčiji".

Sedemintridesetletno pisateljico so decembra lani povabili na rezidenco v spodnjeavstrijsko Literaturhaus in branje na Salzburškem literarnem festivalu.

Kot sta Literarna hiša in literarni festival zdaj sporočila za avstrijsko tiskovno agencijo APA, bi povabilo Bastašić v tem trenutku pomenilo "tiho strinjanje s stališči avtorice in podporo namenom in ciljem Strike Germany", zaradi česar bi bila posledično v ospredju politična stališča in ne literatura.

Kot so še dodali, se tako Salzburški literarni festival in Literarna hiša Spodnje Avstrije zavzemata za posredovanje literature in za diskurz o družbenopolitičnih vprašanjih, a nista "na voljo ne za politično prisvajanje niti za uprizoritve v družbenih medijih, ki so daleč od vsakršne pripravljenosti za sodelovanje v razpravi in kakršne koli priložnosti za dialog".

"Pisatelji si bomo zapomnili"
Pisateljica je pismo z umikom vabila objavila na svojih družbenih omrežjih, prav tako svoj odgovor. V njem zapiše, da "umik vabila že sam po sebi predstavlja jasno zavzemanje političnega stališča". "Moje politično in človeško stališče je, da otrok ne bi smeli bombardirati in da bi nemške kulturne ustanove morale bolje presojati, ko gre za genocid. Vedeti morate, da ste dodali svoje ime na dolg in zloglasen seznam kulturnih ustanov, ki črtajo umetnike, ki nočejo molčati spričo kričanja sveta."

"Glede na to, da ste me povabili na svoj festival, ste bili najbrž seznanjeni z mojim delom, ki natančno tematizira posledice, ki jih vojna pusti na otrocih. Morda vi literarna dela ločujete od resničnega življenja, ampak verjetno tudi nikoli niste poznali vojne iz prve roke. (...) Čeprav se zavedam, da ste zaradi sredstev, ki jih prejemate znotraj sistema, v katerem delujete, pozabili na to, kaj je bistvo umetnosti, bi vas vseeno rada spomnila, da (na srečo prekarnih pisateljev, kakršna sem sama) niste Literatura. Vaš denar ni literatura. S. Fischer niso Literatura. Nemčija ni Literatura. In mi, pisatelji, si bomo zapomnili."

Ena mednarodno najuspešnejših mladih pisateljic z Balkana
Lana Bastašić
se je rodila 27. avgusta 1986 v Zagrebu in je odraščala v Banjaluki v BiH-u. Sprva je postala priljubljena s kratkimi in otroškimi zgodbami ter poezijo, nato je leta 2018 objavila svoj prvi roman Ujemi zajca, ki ji je 2020 prinesel eno od evropskih nagrad za književnost. V slovenščino je roman prevedla Dijana Matković. Slovensko občinstvo bi se z Lano Bastašić moralo srečati na začetku letošnjega januarja v Cankarjevem domu, a je gostovanje zaradi bolezni odpadlo.