V BBC-jevem predavanju o svobodi govora je pisateljica med drugim dejala, da se mladi "bojijo postavljati vprašanja iz strahu pred napačnimi vprašanji".
"Nobeno prizadevanje človeka ne zahteva toliko svobode kot ustvarjalnost," je dodala, ko je govorila na prvem od štirih vsakoletnih predavanj, ki jih pripravlja BBC-jev Radio 4. Med drugim je delila misel, da kontroverzni roman Salmana Rushdieja Satanski stihi "verjetno danes ne bi bil" objavljen – to je nekaj, kar je tudi avtor sam dejal leta 2012.
Na začetku tega leta je bil Rushdie napaden na odru na literarnem dogodku. Zaradi poškodb, ki jih je utrpel v avgustovskem napadu, oslepel na eno oko, prav tako ne more uporabljati roke.
75-letnega indijsko-britanskega pisatelja, ki je bil v svoji karieri deležen številnih groženj, je 12. avgusta med nastopom v mestu Chautauqua v ameriški zvezni državi New York napadel Hadi Matar iz New Jerseyja. Večkrat ga je zabodel, med drugim v vrat in zgornji del telesa. Pisatelja je napadel, ko se je povzpel na oder, kjer naj bi zbrane nagovoril na temo umetniške svobode.
Romanopisec se je moral skrivati skoraj 10 let po izidu knjige leta 1988, dobival je grožnje s smrtjo iz Irana. Nekateri muslimani menijo, da je knjiga bogokletna.
"Ali bi bil Rushdiejev roman objavljen danes? Verjetno ne," je dejala Adichie. "Bi bil sploh napisan? Najverjetneje ne." Dejala je, da se na literaturo vedno bolj gleda "skozi ideološke in ne umetniške leče".
Če bi bila katera od knjig, ki so me oblikovale, navdihovale in tolažile, cenzurirana, bi bila danes morda izgubljena.
"Nič tega ne dokazuje bolje kot nedavni pojav 'občutljivih bralcev' v svetu založništva, ljudi, katerih naloga je očistiti neobjavljene rokopise potencialno žaljivih besed. To po mojem mnenju zanika samo idejo literature." Če bi bila katera od knjig, ki so jo "oblikovale, navdihovale in tolažile", cenzurirana, bi bila "danes morda izgubljena", njene besede povzemajo na BBC-ju.
45-letnica je tudi izrazila zaskrbljenost, da nekateri ljudje ne spregovorijo zaradi strahu pred zlobnimi kritikami ali da bi postali zadnja tarča kulture brisanja. "Vsi poznamo zgodbe ljudi, ki so nekaj rekli ali napisali in se nato spoprijeli s strašnim spletnim odzivom," je dejala.
"To je brezvestno barbarstvo."
"Obstaja razlika med tehtnimi kritikami, ki bi morale biti del svobode izražanja, in tovrstnimi odzivi, grdimi osebnimi žalitvami, poskusi odpuščanja ljudi. Vsakemu, ki misli, da si nekateri ljudje, ki so izrekli grozne stvari, to zaslužijo – ne. Nihče si tega ne zasluži. To je brezvestno barbarstvo. To je akcija, katere cilj ni le utišati človeka, ki je spregovoril, ampak tudi ustvariti maščevalno vzdušje, ki druge odvrne od govora," so še opisali na BBC-ju.
Chimamanda Ngozi Adichie je bila že s prvim romanom, Škrlatni hibiskus, ki ga je izdala pri 26 letih, v izboru za Bookerjevo nagrado. Z naslednjim, pozneje ekranizirano Polovico rumenega sonca, je leta 2006 osvojila nagrado orange in MacArthurjevo "štipendijo za genije".
Njeno TED-predavanje pred desetimi leti je v enem od videospotov "posemplala" Beyonce, modna hiša Dior ga je tiskala na majice, v obliki knjižice pa ga je Švedska brezplačno delila dijakom. Od takrat ima status feministične ikone, ki ga je leta 2017 poudarila še z delom Ljuba Ijeawele: Feministični manifest v petnajstih predlogih.
Letos je v okviru festivala Fabula gostovala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje