Slovenska modna oblikovalka Sara Mikuž je posodobila noše iz Bosne in Hercegovine. Uporabila je tehniko
Slovenska modna oblikovalka Sara Mikuž je posodobila noše iz Bosne in Hercegovine. Uporabila je tehniko "keranja", značilno za Bošnjakinje. Foto: BMKD Velenje

Tradicionalno večglasno petje, značilno za vaško tradicijo Bosne in Hercegovine, ponovno odmeva – med projektom KulNote je v Velenju nastala vokalna etnoskupina DeDer. Dekleta pojejo v tradicionalnih oblačilih, ki jih je posodobila slovenska modna oblikovalka Sara Mikuž.

Ko omenimo tradicionalno glasbo Bosne in Hercegovine, večinoma pomislimo na sevdalinko, pesem urbanih središč. Vendar, po besedah muzikologinje Esme Cerkovnik, je bosensko-hercegovska vaška tradicija zelo bogata, a jo premalo poznamo. Zato so v Bošnjaškem mladinskem kulturnem društvu v Velenju od oktobra 2018 do decembra 2019 izvajali projekt KulNote. Kulturni projekt je mladim, rojenim v Sloveniji, omogočil spoznavanje vaškega dela kulturne dediščine Bosne in Hercegovine.

Na povabilo Jasmine Imširović, vodje in gonilne sile tega projekta, so v Slovenijo iz Sarajeva prišli muzikologi in etnomuzikologi, ki so mlade učili tehnike večglasnega petja. Kako narediti privlačno in zanimivo glasbo, ki je naša ušesa niso navajena? “Trudila sem se, da bi bili napevi narejeni v zahodnoevropskem klasičnem slogu zborovske glasbe, ki bi bila dopolnjena s prvinami bosensko-hercegovske tradicionalne glasbe,” pravi Esma Cerkovnik. Večglasnega vaškega petja so se dekleta zelo hitro in dobro učila in tako je nastala vokalna etnoskupina DeDer.

Etnomuzikologinja iz Sarajeva Zorana Guja je dekleta učila tehnike klicanja. Kako ji je to uspevalo? “Bilo je zelo zanimivo, navdihujoče in včasih kar malo težko. Rekla sem jim: 'Predstavljajte si, da živite v enem izmed preteklih stoletij, da ni prenosnih telefonov, Instagrama in drugih družbenih omrežij, vi pa morate priklicati svojega ljubega na drugi strani hriba.' To smo prikazali z različnimi tehnikami,” pravi Zorana Guja.

Kdo je oblekel dekleta iz DeDera?
Vokalna skupina DeDer, ki izvaja tradicionalno glasbo z novimi aranžmaji, je vrhunec projekta, s katerim so v več kot tisoč urah za nastopanje pripravili 192 udeležencev. Poleg z izredno zanimivim petjem so dekleta iz skupine pozornost pritegnila tudi s čudovitimi oblekami. Največ zaslug za njihov videz imajo mlada slovenska oblikovalka Sara Mikuž in dvajset udeleženk delavnic, ki sta jih vodili mentorici Izeta Softić in Hasiba Sejdinović, tudi sami članici BMKD-ja. Udeleženke so na delavnicah posodobile tradicionalno ustvarjalnost Bosne in Hercegovine, t. i. zmijanjski način vezenja, ročno delo Srbkinj iz BiH-a, ki je uvrščeno na Unescov seznam, in t. i. keranje, tradicijo Bošnjakinj v BiH-u. “Moja naloga je bila, da sem naredila neko novo modno podobo in poskusila v bistvu to zgodovinsko vrednost predstaviti na nov, futurističen, svež način, s tem da sem izdelala osem modnih podob, v katere sem vključila keranje in zmijanski vez,“ nam je povedala oblikovalka Sara Mikuž.

Sara Mikuž je uporabila zmijanjski način vezenja, značilen za Srbkinje v BiH-u, le-ta pa je uvrščen na Unescov seznam kulturne dediščine. Foto: BMKD Velenje
Sara Mikuž je uporabila zmijanjski način vezenja, značilen za Srbkinje v BiH-u, le-ta pa je uvrščen na Unescov seznam kulturne dediščine. Foto: BMKD Velenje

Digitalne veščine in podjetništvo
Vaška tradicija Bosne in Hercegovine je navdihnila tudi videospot, ki so ga posneli na videodelavnicah, te pa so bile tretji segment projekta KulNote. Videospot si lahko ogledate tukaj.
Poleg tega videospota so udeleženci posneli še dokumentarni film in zgoščenko skupine DeDer s 15 pesmimi. Mladi so se poleg digitalnih veščin učili tudi podjetništva, saj so jih, po besedah Jasmine Imširović, naučili, kako prodreti do kupcev ter določiti ceno svojega kulturnega izdelka, ki ga bodo lahko pozneje uveljavili na trgu.

Sodelovanje Srbov in Bošnjakov
Z Bošnjaškim mladinskim kulturnim društvom Velenje so pri projektu KulNote sodelovali KUD Zasavje, Srbski KUD Velenje in društvo Novus iz Velenja. Projekt KulNote je potekal dobro leto, financirala sta ga EU in Ministrstvo za kulturo RS ter predstavlja dober primer uspešnega sodelovanja med manjšinskimi društvi različnih narodnosti v Sloveniji.

Igor Bizimoski