Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Friedrich Schiller je s svojimi deli doživel izjemno priljubljenost. V gledališču je zasvetil kot komet, njegova dela so bila na knjižnem trgu velikanski prodajni uspeh, njegovi zapisi pa so vidno vstopili tudi v slovenski kulturni prostor.
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran ostaja brez direktorja, potem ko komisija ni izbrala nobenega od kandidatov.
Izraelska uprava za starine (IAA) je zavrnila predlog, da bi prevzela uradno vlogo pri nadzoru nad starodavnimi artefakti in najdišči na Zahodnem bregu – v skladu s predlogom zakona, ki ga je predstavil član vladajoče izraelske stranke Likud.
Pot miru je projekt, ki je v znamenju spomina povezala več kot 300 spomenikov prve svetovne vojne v več kot 500 kilometrov dolgo pot, ki vodi od Alp do Jadrana. Projekt se bo zdaj ob slovenskem razširil še na italijanski del hriba Sabotin na Goriškem.
Nova analiza DNK-ja je pokazala, da so v današnji Veliki Britaniji pred prihodom Rimljanov v keltski družbi hierarhijo narekovale družinske vezi po ženski strani. O matrilinearni družbi priča grobišče iz železne dobe v Dorsetu.
V Galeriji Ravne so predstavili osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023. Ištvan Išt Huzjan je ustvaril simetrična jeklena segmenta, ki odražata solidarnost in povezanost z vodo. Maketa napoveduje večjo skulpturo pri novem Kulturnem centru Ravne.
Avstrijski in izraelski raziskovalci so odkrili papirus, ki razkriva podrobnosti o sodnih postopkih v rimski Judeji. Zapisi tožilca opisujejo davčno goljufijo trgovine s sužnji in odpirajo vprašanja o političnih nemirih v času judovsko-rimskih vojn.
Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve območja kulturnega spomenika gradu Katzenstein po poplavah leta 2023 se zdaj nakazuje rešitev tudi za paviljona.
Ptujski mestni stolp in zvonik cerkve sv. Jurija, eden najbolj markantnih simbolov ptujske vedute, še nikoli doslej ni bil v celoti odprt za javnost – po prenovi pa zdaj vendarle odpira svoja vrata.
Nova študija, ki so jo vodili raziskovalci ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo s kolegi z univerzitetnega kolidža v Londonu, je odkrila, po čem imajo vojn staroegipčanske mumije. To je vonj po lesu, sladkem in začimbah.
Družina Farnese se je v obdobju renesanse in baroka ponašala z velikim ugledom in političnim vplivom, njeni člani so bili tudi strastni meceni umetnosti. V Kapitolskih muzejih v Rimu so pripravili razstavo umetnin in starin, ki so bile v družinski lasti.
V Galeriji S na Ljubljanskem gradu je na ogled fotografska razstava Ljubljana – mesto v zelenem, ki jo je pripravil Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Fotografije ob pogledu v preteklost ponujajo tudi razmislek o vlogi mestnega zelenja.
Znano je, da je bil Jože Plečnik v osebnem življenju skromen človek. Bil pa je tudi izjemno spoštljiv do drugih. Tudi o tem govori razstava o rezbarskem mojstru Maksu Bergantu, Plečnikovem večletnem sodelavcu, v Plečnikovi hiši.
Po večletni obnovi je ladja Galeb, nekdanja Titova predsedniška ladja, prispela na Reko. V Kraljevici obnovljena ladja bo kmalu muzej, ki bo pripovedoval zgodbo o zanimivi preteklosti ladje. Stroški obnove so znašali 14 milijonov evrov.
Prva številka Planinskega vestnika, ki letos praznuje 130 let, je izšla prav na današnji dan leta 1895. V desetletjih izhajanja je revija postala del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najbolj popoln arhiv slovenskega planinstva.
"Med ohranjenimi predmeti taboriščnic so kuharske in spominske knjige, ki jih ne najdemo med ohranjenimi predmeti taboriščnikov," kot enega izmed motivov za razstavo o usodi taboriščnic z današnjega slovenskega ozemlja poudarja Boris Hajdinjak.
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
V Düsseldorfu ceste še vedno osvetljuje več kot 13.000 plinskih luči. Namera mestnih oblasti, da jih zamenja z električnimi, pa je spodbudila nastanek iniciative, ki jo podpira več tisoč ljudi.
V našem morju bo kmalu zaživela prva podvodna galerija, ki bo hkrati območje raziskovanja biotske raznovrstnosti. Zavod You(r)sea bo ob umetno podvodno strukturo pri Seči postavil umetniške interpretacije velikega leščurja iz naravnih materialov.
Po nedavni zunanji ureditvi nekdanjega stanovanja svetilničarja v Piranu bo obnovljene podobe deležna tudi kamnita rondela oziroma obrambni stolp nekdanjega mestnega obzidja.
Neveljaven email naslov