Pogled na Ptujski grad, ki stoji na griču nad mestnim jedrom. Foto: MMC RTV SLO
Pogled na Ptujski grad, ki stoji na griču nad mestnim jedrom. Foto: MMC RTV SLO

S sproščanjem ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 so konec januarja letos znova odprli vrata svojih muzejskih zbirk. "Obisk je po odprtju skromen, zadovoljni pa smo bili z njim ob kulturnem prazniku. Ne glede na to pa vnovično odprtje prinaša tudi dodatne stroške dela in obratovalne stroške, a smo seveda veseli, da smo znova v stiku z obiskovalci," je povedal direktor muzeja Aleksander Lorenčič.

Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož Aleksander Lorenčič. Foto: Youtube
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož Aleksander Lorenčič. Foto: Youtube

Lanske številke so seveda precej nižje
Muzejske zbirke, pedagoške ter andragoške programe in prireditve na Ptuju je v letu 2020 obiskalo nekaj več kot 25.000 ljudi, v enoti Ormož pa so našteli dobrih 2500 obiskovalcev. Največ obiska so imele zbirke na Ptujskem gradu, kjer so imeli obiskovalce iz 44 držav – največ je bilo domačih gostov, od tujih so prišli zlasti Nemci, Italijani in Avstrijci, pa tudi obiskovalci iz bolj oddaljenih držav, med drugim iz ZDA, Bolivije in Avstralije.

Septembra lani so odprli posodobljeno stalno zbirko glasbil na gradu, zaradi česar so morali v preteklih letih gradbeno in vsebinsko prenoviti več prostorov, denar za to pa sta prispevala ministrstvo za kulturo in ptujska občina. Skozi leto so pripravili 15 občasnih razstav, s tremi pa so gostovali v drugih institucijah. V letu 2020 jim je kljub razmeram uspelo izdati tudi šest novih publikacij v 2000 izvodih, med drugim zbornik Umetnost Ptuja in ptujski umetniki ter monografijo Ormoški grad – dom, opremljen z okusom, ljubeznijo in s sanjami, ki predstavlja opremo gradu v prvi polovici 20. stoletja.

Težavno neizplačevanje soustanoviteljskega deleža

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož se še zmeraj ukvarja z reševanjem težav z občino Središče ob Dravi, ki je že pred dvema letoma prenehala plačevati svoj soustanoviteljski delež. Po neuspešni mediaciji jih zdaj za rešitev spora čaka sodni postopek, muzej pa manjkajoči del denarja, ki v dveh letih znaša skoraj 35.000 tisoč evrov, pokriva iz lastnih virov.

Dolga zgodba s srečnim koncem: tapiserije Marija Preglja v lasti muzeja

Lani tudi odkup viole in tapiserij
Direktor muzeja je kot uspešne ocenil lanske dejavnosti na področju vzdrževalnih del in naložb. S pomočjo države so sanirali kritino na zahodnem grajskem stolpu, menjali okna z lesenimi okvirji na romanskem palaciju, ministrstvo pa je zagotovilo tudi sredstva za odkup viole Maksimilijana Skalarja in tapiserij Marija Preglja. Muzej je tako po dveh desetletjih postal lastnik tapiserij, ki so bile leta 2018 razglašene za nacionalno bogastvo.

Na začetku leta 2020 so prejeli analitični del konservatorskega načrta za grajski kompleks z opisi, družbenim pomenom, oceno ranljivosti in ogroženostjo objekta, podane so tudi že usmeritve za njegovo ohranjanje in varovanje. Prejeli so tudi konservatorsko-restavratorski projekt, ki med drugim obsega oceno stanja posameznih elementov kulturnega spomenika.

Končno dočakali konservatorski načrt za ptujski grajski kompleks

Lansko poletje se je okrušil del grajskega obzidja med zahodnim stolpom in južnim pravokotnim stolpom. Kot je znano, gre za del obzidja, ki se je nazadnje porušilo leta 1965 in je v izjemno slabem stanju, zato je sanacija po Lorenčičevih besedah nujna. Projekt za sanacijo tega kritičnega dela je pripravljen, zato direktor upa, da bo ta opravljena letos.

Načrt postavitve arheološkega depoja odprtega tipa
Na območju nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu načrtujejo letošnjo postavitev arheološkega depoja odprtega tipa, kjer bodo na ogled trenutno neustrezno hranjeni eksponati – kamniti rimski, srednjeveški in novoveški spomeniki.

Nekdanja grajska žitnica stoji ob Ptujskem gradu. Foto: ptujinfo.com
Nekdanja grajska žitnica stoji ob Ptujskem gradu. Foto: ptujinfo.com

"To vidim kot prvo fazo v okviru celostnega reševanja arheološke problematike na Ptuju. Projekt vodi mestna občina, izvajalec za arhitekturno rešitev je že znan, prav tako je denar za ta projekt že rezerviran v mestnem proračunu," je pojasnil Lorenčič. Dodal je še, da poteka tudi restavriranje kamnitih eksponatov, predvidena pa je še rušitev lop, naslonjenih na del obzidja, ki zapira dvorišče dominikanskega samostana.

Glede omenjenih načrtov za ureditev primernega arheološkega razstavišča in grajskega kompleksa v muzeju in na občini računajo na pomoč, ki bi jo prejeli na podlagi zakona o kulturnem evru. Še posebej si želijo, da bi bili deležni podpore pri sanaciji nekdanje grajske žitnice.