Avgustov mavzolej, ki je bil na bregu reke Tibere zgrajen leta 28 p. n. št., velja za največjo krožno grobnico na svetu. Zgradili so jo, da bi v njej hranili posmrtne ostanke ne samo cesarja Avgusta, ampak tudi njegovih naslednikov, vključno s Tiberijem, Kaligulo in Klavdijem.

Prvi mesec in pol bo ogled brezplačen
"To je zgodovinski dogodek," je županja Virginia Raggi izjavila pred zbranimi novinarji, in napovedala, da bo mavzolej za obiskovalce odprt od prvega marca naprej. Do 21. aprila 2021 ‒ na ta dan Rim praznuje obletnico svoje ustanovitve ‒ bo vstopnina brezplačna. "Ponovno odprtje takega pomembnega spomenika je simbol upanja; kljub negotovosti pandemije v prihodnost zremo z optimizmom. Delati moramo z mislijo na prihodnost in negovati svoje izročilo."

Mavzolej, ki je bil nekoč ena najsijajnejših zgradb v mestu, je po padcu rimskega imperija doživljal burne čase. V uporabi je bil kot zasebna rezidenca; v njem so gojili viseče vrtove, prirejali tudi bikoborbe in na koncu koncerte ‒ temu je konec naredil fašistični diktator Benito Mussolini, ki je verjel, da si spomeniki antičnega Rima zaslužijo bolj dostojanstveno usodo. A mavzolej je bil prepuščen propadu: prerastlo ga je rastlinje, okrog njega so se nabirale smeti. (Ostanke kraljeve družine so že na začetku 5. stoletja ukradli in uničili Vizigoti, ki pa niso poškodovali same strukture stavbe.)

Rimske mestne oblasti so si že dalj časa prizadevale, da bi mavzolej restavrirale v sklopu prenove in ureditve celotnega trga, na katerem so leta 2006 po načrtih Richarda Meierja postavili muzej, v katerem je predstavljen znameniti oltar Ara Pacis iz 1. stoletja p. n. št.

Obnova mavzoleja je stala deset milijonov evrov, delno pa jo je financiralo telekomunikacijsko podjetje TIM.

Daljnoviden, a tudi neusmiljen vladar
Avgust je podpiral umetnost in trgovino ter zgradil številne ceste in objekte. Bojeval se je v Španiji in Panoniji, osvojil Recijo in Norik ter pomaknil severno rimsko mejo na zgornji tok Donave. Spopadel se je s koruptivnimi volitvami, reformiral administrativni sistem, naročil obnovo številnih templjev in javnih zgradb, izboljšal sanitarno ureditev in celo skušal regulirati zloglasno promiskuitetno spolno življenje bogatih Rimljanov (ko je nanjo padla senca suma prešuštva, je v izgnanstvo poslal celo svojo vnukinjo Julijo, njenega otroka ‒ svojega pravnuka ‒ pa ukazal izpostaviti (kar je pomenilo gotovo smrt: dojenčka je pokopalo bodisi vreme, lakota ali pa divje živali)). Še v času življenja je veljal za boga.

Na svoji smrtni postelji je baje izjavil: "Marmoream relinquo, quam latericiam accepi." (Mesto, ki sem ga našel v kamnu, zapuščam v marmorju.)

Marmor, s katerim je bil mavzolej obdan, so že pred stoletji raznesli plenilci. Prav tako že dolgo ni več stolpa, ki se je dvigoval nad zgradbo ‒ a obiskovalci bodo občutek za njeno nekdanjo veličino lahko dobili s pomočjo virtualne predstavitve.