Priznanji Izidorja Cankarja v letu 2021 so prejeli Nataša Golob in urednika ter avtorji monografije Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941). Slavnostna razglasitev nagrajencev je danes potekala virtualno, podelitev pa bo 22. septembra, če bodo dopuščale epidemične razmere.
Znanstvena svetnica v pokoju Ana Lavrič je ena najvidnejših predstavnic slovenske umetnostne zgodovine v svoji generaciji. Njene raziskave in objavljeni prispevki predstavljajo nepogrešljivi vir pri raziskovanju starejše umetnosti na področju Slovenije, piše v utemeljitvi.
Vodilna avtoriteta na področju poznavanja primarnih virov
Kot raziskovalka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC-ja SAZU-ja je bila soustanoviteljica znanstvene revije Acta historiae artis Slovenica in njena dolgoletna urednica. Z objavami monografskih del, kot so Vizitacijsko poročilo Agostina Valierja o koprski škofiji iz leta 1579, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti in Ljubljanska škofija v vizitacijah Rinalda Scharlichija 1631–1632, ter komentirano izdajo Dolničarjeve Zgodovine ljubljanske stolne cerkve je postala vodilna avtoriteta na področju poznavanja primarnih virov. Posveča se tudi objavljanju poljudnih člankov, knjig in vodnikov po sakralnih spomenikih, ki so namenjeni širši javnosti.
Dolgoletna profesorica na oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete Nataša Golob je priznanje Izidorja Cankarja prejela za monografijo Prvo stoletje oddelka za umetnostno zgodovino, ki je pospremila 100-letnico ljubljanske univerze in obenem Filozofske fakultete ter nekaterih njenih oddelkov. Kot piše v utemeljitvi, monografijo odlikuje natančen, na pisnih virih temelječ objektiven pristop, ki mu avtorica z osebnimi izkušnjami in spomini, nastalimi v več kot 30 letih aktivnega delovanja na oddelku, vdihne neprecenljivo vrednost.
Priznanje so prejeli tudi urednika monografije Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) / On the Brink: The Visual Arts in the Kingdom of Yugoslavia (1929–1941) Marko Jenko in Beti Žerovc ter avtorji prispevkov Dejan Sretenović, Ana Ereš, Božo Repe, Alenka Pirman, Lovorka Magaš Bilandžić, Dejan Kosanović, Lidija Merenik, Ivana Udovičić, Marja Nikolčič, Asta Vrečko, Kiril Penušliski, Jože Pirjevec, Petar Prelog, Daniel Rafaelić, Zdenko Vrdlovec, Lara Štrumej, Bojana Rogina in Jana Intihar Ferjan.
Inovativno zasnovana monografija, ki je pospremila razstavo v Moderni galeriji leta 2019 in ki prepleta širok razpon vizualne umetnosti z literarnim ustvarjanjem Louisa Adamiča, prinaša temeljne študije še neraziskanih tematik umetnosti 30. let v Kraljevini Jugoslaviji, piše v utemeljitvi. Tematsko široko zastavljena vsebina zagotavlja celosten pogled na širše umetnostno ustvarjanje v tem obdobju in vzpostavlja živo vizualno podobo specifičnega časovnega ter geografskega konteksta.
Častno priznanje Izidorja Cankarja v letu 2021 pa je prejela Alenka Klemenc za prispevek k strokovni leksiki, za prevajalsko delo in za sodelovanje z institucijami in posamezniki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje