Foto: Primorski dnevnik
Foto: Primorski dnevnik

Ukradenih je bilo okrog 120 del; med njim so med drugim izvirniki italijanskega slikarja Renata Guttusa ter jedkanice Clauda Moneta in Amedea Modiglianija. Zarota je na dan prišla letos marca, ko je ena izmed slik v stavbi radiotelevizije Architettura italijanskega umetnika Ottoneja Rosaija padla z zidu, kjer je visela. Ko so si jo odgovorni natančneje ogledali, se je izkazalo, da v rokah nimajo izvirnika, amak zelo dober ponaredek. (Primerljiva umetnina je bila leta 1994 na dražbi prodana za 19 milijonov lir, kar je približno 15 tisoč evrov, navaja portal Artnet.)

Po osupljivem odkritju so na italijanski RTV natančneje pregledali svojo zbirko umetnin, katere levji delež je bil nakupljen v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izkazalo se je, da jim manjka 120 del. Primer so predali policiji, ki pa za zdaj situacije ne komentira.

Leta 1966 je RAI umetniku Francescu Messini naročila izdelavo kipa, ki ga bodo postavili pred svoj sedež v Rimu. Med manjkajočimi umetninami so tudi replike Umirajočega konja v zlatu in bronu. Foto: Wikipedia
Leta 1966 je RAI umetniku Francescu Messini naročila izdelavo kipa, ki ga bodo postavili pred svoj sedež v Rimu. Med manjkajočimi umetninami so tudi replike Umirajočega konja v zlatu in bronu. Foto: Wikipedia

Zločin je zastaral
Rimski časnik Il Messaggero je poročal, da so bile umetnine razobešene po hodnikih italijanske RTV, pri tem pa niso bile zavarovane z alarmi in očitno so to nekateri zaposleni ugotovili in izkoristili. Oblsti so prišle na sled nekdanjemu uslužbencu, ki je odgovoren za krajo Architetture; priznal je, da je original že v sedemdesetih prodal za 25 milijonov lir. Posledic to priznanje zanj ne bo imelo, saj za tovrstne zločine v Italiji velja desetleten rok zastaranja.

Med ukredenimi je tudi delo Giorgia de Chirica. Giorgio de Chirico (1888‒1978) je eden najpomembnejših ustvarjalcev umetniških gibanj z začetka 20. stoletja. Njegovo ime je neločljivo povezano s pitturo metafisico, saj ni bil le ustanovitelj gibanja, ampak tudi njegov najvidnejši predstavnik. Foto: EPA
Med ukredenimi je tudi delo Giorgia de Chirica. Giorgio de Chirico (1888‒1978) je eden najpomembnejših ustvarjalcev umetniških gibanj z začetka 20. stoletja. Njegovo ime je neločljivo povezano s pitturo metafisico, saj ni bil le ustanovitelj gibanja, ampak tudi njegov najvidnejši predstavnik. Foto: EPA

Do naslednje velike kraje je verjetno prišlo v poznih devetdesetih, potem, ko je RAI leta 1996 v Puglii priredila razstavo 1500 del iz svoje zbirke. "Nelojalni uslužbenci", kot jih je poimenovala policija, so se ob tem zavedeli vrednosti umetnin in jih pozneje izmaknili iz pisarn.

Italijanska nacionalna radiotelevizija je imela v svoji zbirki dela Giorgia de Chirica (Vita nei Campi), Giovannija Stradoneja (Il Colosseo) in Francesca Menzia (Porto di Genova), pa tudi jedkanico pokrajine pri Verneuilu, ki jo je podpisal Monet, in jedkanico Hampton Courta, katere avtor je Alfred Sisley.

Leta 1966 je RAI umetniku Francescu Messini naročila izdelavo kipa, ki ga bodo postavili pred svoj sedež v Rimu. Ta kip, naslovljen Cavallo morenta (Umirajoči konj), je pozneje prišel celo v logotip ustanova. Med manjkajočimi umetninami so tudi replike Umirajočega konja v zlatu in bronu.

Rasizem na programu
Radiotelevizija je bila prejšnji mesec zapletena v še en škandal: tarča kritik je bila zaradi predvajanja starih oddaj, v katerih imajo nastopajoči, ki oponašajo temnopolte zvezdnike (na primer Beyoncé) temno pobarvan obraz (ang. blackface). Aktivistična skupina CambieRAI je zaradi teh rasističnih upodobitev organizirala proteste in pozvala k ustanovitvi posvetovalnega telesa za boljše vključevanje in raznolikost. Italijanska nacionalka se je na to odzvala zgolj z zagotovilom, da "bodo vse svoje zaposlene obvestili, da ne smejo več uporabljati poslikav telesa z rasnim predznakom".