Ta bo omogočila, da gre objekt namesto v prodajo v dolgoročni najem. V muzeju upajo, da bodo tokrat prisluhnili njihovemu glasu.

Grad je v lasti države in upravljanju Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec. "Zavod je grad Cmurek izpraznil leta 2004 in od takrat tam ne opravlja več svoje dejavnosti, zato si vse od takrat tudi prizadeva, da bi grad dobil drugega upravljavca," pravijo v zavodu.

Razlog za prodajo: stroški upravljanja
Grad bi radi spravili s svojih pleč predvsem zaradi stroškov upravljanja. "V vseh letih do danes je zavod skrbel za grad kot dober gospodar, v gradu so se opravljala nujna vzdrževalna dela, do lani se je grad vsako zimo minimalno ogreval. Vendar pa so vsi ti ukrepi predstavljali za zavod veliko finančno breme, saj so bila zanje namenjena sredstva, ki bi jih zavod namenil za izvajanje svoje dejavnosti," so navedli.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) podpirajo prodajo. "Odločitev za prodajo gradu je bila prvič sprejeta že v letu 2010," so spomnili in dodali, da je treba prodajo izvesti "na način, ki bo omogočil ohranitev in javno dostopnost gradu ter tako uporabo, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika".

Podobno je stališče ministrstva za kulturo. "Pri tem je treba spoštovati določbe zakona o varstvu kulturne dediščine v povezavi z razpolaganjem s kulturnimi spomeniki v javni lasti. V interesu varstva je, da se spomeniki ohranjajo tako, da imajo ustrezno namembnost in lastnika, ki je sposoben poskrbeti za njihov dolgoročni obstoj v skladu z režimi varstva," so navedli.

Pogoje prodaje mora po navedbah ministrstva za delo podati tudi lokalna skupnost, ki je nepremičnino zaščitila kot kulturni spomenik. "Časovnica prodaje bo določena, ko bo lokalna skupnost podala soglasje k razpolaganju," pravijo.

Sorodna novica "Cmurek je čuden in čudežen kraj, ki ga ni."

Občinski svetniki občine Šentilj, v katero spada grad, so imeli odločanje o soglasju za podajo gradu v prodajo na mizi prejšnji teden, a je župan Štefan Žvab to točko umaknil z dnevnega reda. Kot je dejal, je pred sejo občinskega sveta prejel pojasnilo ministrstva za kulturo, da spreminjajo zakonodajo na tem področju, zato naj občina še počaka z odločitvijo.

Muzej norosti prodaji odločno nasprotuje
Na gradu Cmurek od leta 2013 deluje zavod Muzej norosti, ki prodaji odločno nasprotuje. Predsednica sveta tega zavoda Darja Farasin in direktorica Sonja Bezjak opozarjata, da je na Tratah propadla vsa stavbna dediščina, ki je v samostojni Sloveniji prešla iz državne v zasebno last, in da bi prodaja tudi v tem primeru škodovala lokalni skupnosti.

"Za grad Cmurek občanke in občani kot prostovoljci predano in z vsem srcem že sedem let razvijamo kakovosten, edinstven, evropsko usmerjen turistični, kulturni in socialni program," sta navedli v javnem pozivu občinskim svetnikom, naj ne podprejo prodaje gradu.

Dodajata, da jih v Muzeju norosti zelo skrbi, ko direktorica zavoda Hrastovec Andreja Raduha vztrajno ponavlja, da s spomenikom ravna kot dober gospodar, saj s tem zavaja javnost. "Vsak, ki se je v zadnjih letih oglasil na gradu, se je prepričal, da grad zadnja leta vidno propada, saj je opustila vrsto nujnih vzdrževalnih del, pa tudi minimalno ogrevanje," sta navedli.

"Zelo nas skrbita tudi netransparentnost delovanja in nespoštovanje dogovorov. Kako to, da nas, ki edini razvijamo dolgoročni program in imamo investitorja za vsebino, povezano s kulturnim spomenikom, stalno izloča iz pogovorov o nadaljnji usodi Cmureka? Tako Andreja Raduha kot Cveto Uršič iz MDDSZ-ja sta nas z zadnjim skrivnim sestankom izigrala. Zakaj takšne igrice, ostaja za zdaj nejasno," sta dodali.

Po neuradnih navedbah se za nakup gradu zanima kupec iz Avstrije, kar je po besedah Darje Farasin problematično tudi zato, ker objekt stoji tik ob meji. V pogovoru za STA je potrdila, da imajo sami investitorja, ki je domačin in je pripravljen prevzeti skrb za vzdrževanje in obnovo gradu. "Kot otrok je živel v gradu in je s svojimi znanji in sredstvi pripravljen pomagati. Čakamo pravno rešitev za prevzem gradu v dolgoročno upravljanje," je pojasnila.

Sprememba člena zakona o varstvu kulturne dediščine
"Muzej norosti razvija program, ki je skladen z družbenim pomenom kulturnega spomenika, od leta 2013 povečuje njegovo dostopnost in od leta 2018 čaka, da bi prevzel skrb za njegovo ohranitev. Kako bodo odločili odgovorni za spomenik, bomo videli v prihodnjih mesecih," je dodala.

Od ministrstva za kulturo naj bi dobili zagotovilo, da bo do konca leta 2020 sprejeta sprememba člena zakona o varstvu kulturne dediščine. Ta bo omogočila dolgoročen najem gradu.

"Po navedbah ministrstva za kulturo naj bi bila v razmeroma kratkem času sprememba zakonodaje, ki naj bi omogočila ugodnejši najem. Zato sem umaknil to točko do takrat, torej do spremembe zakonodaje," potrjuje tudi župan Žvab.