Skladatelj Risto Savin (1859–1948), ki se je v Žalcu rodil kot Friderik Širca, je zapustil opus z zborovskimi, orkestralnimi, komornimi in klavirskimi skladbami in več odrskimi deli, med njimi igro Čajna punčka ter operi Lepa Vida in Matija Gubec.

Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, realko pa v Ljubljani. V svet glasbene teorije ga je prvi uvedel upokojeni učitelj Mihael Vučnik. Ko je imel 19 let, je kot prostovoljec v Gradcu stopil v topniški polk, kjer se je začela njegova vojaška kariera. Bil je namreč poklicni častnik oziroma topniški oficir avstrijske vojske, na Dunaju in v Pragi pa je študiral glasbeno kompozicijo.

Kot vojak je najprej služboval v Osijeku, leta 1884 pa se je vpisal v višjo topniško šolo, zaradi česar je ponovno odšel na Dunaj. Leta 1886 je bil premeščen v Sarajevo, kjer se je začel vse bolj vključevati v javno glasbeno dejavnost kot pevec ali spremljevalec na klavirju. Tu se je seznanil z glasbeno folkloro južnoslovanskega prostora.

V istem desetletju je bil premeščen v Prago, kjer je izpopolnjeval svoje glasbeno znanje, nekaj let pozneje pa začel poučevati na dunajski kadetnici. V tem obdobju je spoznal osrednje glasbenike tistega časa in začel študirati pri Robertu Fuchu, kjer si je pridobil znanje iz harmonije, kontrapunkta, kompozicije in instrumentacije.

Pozneje je podpisal več deset glasbenih del, v katerih je vse bolj postajal prepoznaven njegov glasbeni izraz, ki je sicer del evropske neoromantike. Bil je prvi, ki je ta slog prinesel v slovenski prostor, dopolnil pa ga je še s posameznimi značilnostmi slovanske glasbe.

Na območju policijske postaje Celje in Žalec so v zadnjem tednu tudi sicer obravnavali več kaznivih dejanj, zlasti vlomov v stanovanjske hiše, zato občane pozivajo k večji pozornosti na neznane osebe. O sumljivih neznancih naj obvestijo policijo.