Ukrajina se ponaša s sedmimi vnosi na Unescov seznam svetovne dediščine, zaradi katere je organizacija resno zaskrbljena. Foto: Reuters
Ukrajina se ponaša s sedmimi vnosi na Unescov seznam svetovne dediščine, zaradi katere je organizacija resno zaskrbljena. Foto: Reuters

Vsakoletno zasedanje je pomemben del delovanja te Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, saj je namenjeno odobritvi novih vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine.

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoula je opozorila, da je ukrajinsko dediščino treba zaščititi. Foto: EPA
Generalna direktorica Unesca Audrey Azoula je opozorila, da je ukrajinsko dediščino treba zaščititi. Foto: EPA

Kljub predlogom, da se zasedanje zaradi ruskega napada na Ukrajino izpelje le na drugi lokaciji, se je Unesco odločil, da ga v celoti prestavi za nedoločen čas, poroča portal Art Newspaper.

Unesco že ves čas vojne opozarja na uničenje, ki ga je v Ukrajini deležna kulturna dediščina. Sporočilo za javnost z dne 8. aprila, ki ga podpisujejo Unescovi predstavniki iz 46 držav, navaja, da je bilo "po poročilu Unescovega sekretariata do 31. marca uničenih 53 kulturnih zgradb (zgodovinskih spomenikov, prostorov čaščenja, knjižnic itd.)". Trenutno se ocena uničenih spomenikov giblje že okoli števila 100.

V pismu, ki ga je napisala Unescova ambasadorka Velike Britanije Laura Davies, je navedeno, da je posebej visoko ceno plačala dediščina v Harkovu, Unescovemu mestu ustvarjalnosti, prav tako Černigov, ki je eden od ukrajinskih vpisov na svetovnem dediščinskem seznamu. Prek satelitske slike Unesco nemočno opazuje uničenje gledališča v Mariupolju. "In uničevanje se nadaljuje," še piše.

V pismu so zapisali, da bi organizacija zasedanja v državi, ki v Ukrajini dejavno uničuje "izjemno univerzalno vrednost", Unescu zmanjšalo kredibilnost. Obenem pa poudarja, kako pomembno je, da se zasedanje uresniči, zaradi česar bi ga bilo bolje le prestaviti in ne v celoti odpovedati.

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je marca dejala, da "je to kulturno dediščino treba zaščititi kot pričevanje preteklosti, ampak tudi kot smernik miru za prihodnost, ki jo je mednarodna skupnost dolžna varovati in ohranjati za prihodnje generacije".

Zaposleni v ukrajinskih muzejih in drugi varuhi dediščine so po napadu ruske vojske dragocenosti muzejev in druge spomenike umaknili na varno oz. zaščitili. Foto: EPA
Zaposleni v ukrajinskih muzejih in drugi varuhi dediščine so po napadu ruske vojske dragocenosti muzejev in druge spomenike umaknili na varno oz. zaščitili. Foto: EPA

Unescov odbor za svetovno dediščino sestavlja 21 članov, ki jih izvoli 194 držav podpisnic konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Leta 2019 je bila za štiriletni mandat izvoljena Rusija. Preložitev srečanja pa naj bi predlagal prav ruski ambasador pri Unescu Grigorij Ordžonkidže, ki je tudi trenutni predsednik odbora.

Diplomat, ki ne želi biti imenovan, je za francosko tiskovno agencijo povedal, da "konsenz omogoča miren pristop in se ogne temu, da bi svetovna dediščina, ki naj bi bila predmet harmonije, postala žrtev vojne". Predlog, da bi zasedanje izvedli v hibridnem formatu (delno prek spleta delno s fizično udeležbo), kot so to storili lani, ni dobil podpore. Naslednji datum in prizorišče srečanja po poročanju portala še nista znana.