Mestna občina Kranj je za Park slovenske himne v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor razpisala javni natečaj, da bi dobila strokovno najprimernejše rešitve. Rok za oddajo natečajnih elaboratov se izteče 28. februarja. Izid bo znan konec marca, predvidoma aprila pa bo na ogled razstava natečajnih elaboratov.

Javni mestni park, ki bo posvečen slovenski državni himni Zdravljici Franceta Prešerna in nekdanji himni Naprej zastave slave Simona Jenka, bo ležal na trenutno degradiranem in neurejenem območju. Ta je v lasti Župnije Kranj, ki pri projektu tudi dejavno sodeluje.

V parku tudi spominsko obeležje
"Z vzpostavitvijo manjšega parka ob Prešernovem gaju, kjer je tudi zadnje počivališče obeh pesnikov, želimo počastiti državno Prešernovo in nacionalno Jenkovo himno ter seveda njuna avtorja. Urediti nameravamo spominsko obeležje, ki bo omogočalo vsakoletno ceremonialno počastitev državne himne na najvišji državniški ravni, hkrati pa bo prostor služil tudi za redno počastitev himne Slovenske vojske," o načrtovanem parku pravi kranjski podžupan Janez Černe.

Na občini so prepričani, da bo mesto z ureditvijo območja pridobilo dodatno parkovno površino, celotna Slovenija pa edinstven prostor za prikaz zanimivega zgodovinskega razvoja slovenske himne. Slovenci smo Jenkovo himno imeli za svojo vse od njenega nastanka leta 1860 pa do leta 1989, ko je njeno vlogo prevzela Prešernova Zdravljica, še dodajajo.

Ta je po strukturi drugačna od Jenkove bojne koračnice in izraža zahteve po narodni osvoboditvi, svobodi in enakosti med narodi. Konec 80. let 20. stoletja je postala tudi himna Socialistične Republike Slovenije, pozneje pa himna samostojne države. Jenkovo koračnico je za svojo medtem vzela na novo ustanovljena Slovenska vojska.

Častni pokrovitelj parka nacionalnega pomena bo predsednik države Borut Pahor, pri projektu pa, kot sporočajo, dejavno sodelujeta tudi ministrstvo za obrambo in obrambni minister Matej Tonin.