V muzeju Citéco si je med drugim mogoče ogledati odlomke kratkega filma Banka, v katerem je leta 1915 zaigral Charlie Chaplin. Na težave čezmerne svetovne proizvodnje opozarja francoski umetnik Christian Champin s svojo Djibrilo, kipom krave iz kovinskih odpadkov.

Zgradba, v kateri je muzej, je bila zgrajena med letoma 1878 in 1882. Foto: Wikipedia

Muzej so ustanovili torej z namenom čim bolj izvirne predstavite zapletenih gospodarskih dogodkov na globalni ravni, razlage pa niso zapisane samo v francoščini, temveč tudi v angleščini in španščini.

Zgledovanje po mehiškem muzeju
Gre za prvi muzej gospodarstva v Evropi, pred njegovim odprtjem pa so mnogi izrazili dvome, da bo šlo za zgolj še eno zaprašeno in dolgočasno ustanovo. Vendar Citéco prinaša več kot 50 videoposnetkov in več kot 20 videoiger, mnoge fotografije in skulpture. Med zadnjimi je denimo meter visoka skulptura iz stoterih peres, biserov, školjk in kovancev, ki so nekoč služili kot plačilno sredstvo. Muzej, ki so ga odprli pred nekaj tedni, razpolaga tudi s kavarno.

Njegov koncept presega muzeje denarja ali pa muzeje nacionalnih bank. In kot je ob odprtju dejal njegov direktor Philippe Gineste, je za mnoge Francoze vse bolj globalno naravnano gospodarstvo tako rekoč knjiga s sedmimi pečati. Po njegovem mnenju morajo biti gospodarski mehanizmi predstavljeni razumljivo za vsako starost, od 7 do 77 let.

Snovalcem muzeja Citéco - Cité de l'économie et de la monnaie (Kraj gospodarstva in denarja) je kot model služil Museo Interactivo de Economía v Ciudad de Mexicu, ki so ga odprli pred 13 leti ter velja za prvi multimedijski in interaktivni gospodarski muzej na svetu.

Navdih v gradovih v dolini reke Loare
Citéco je v elegantnem 17. pariškem okrožju v neorenesančni vili grajskega videza, ki je bila zgrajena med letoma 1878 in 1882. Njenega arhitekta Julesa Févrierja so navdihnili gradovi v dolini reke Loare. Ta arhitekturni dragulj je bil zgrajen kot rezidenca bankirja Émila Gaillarda, predvsem pa je služil za njegovo pomembno zbirko srednjeveške in renesančne umetnosti. Leta 1919 je vilo pridobila Banque de France, torej francoska nacionalna banka.

Zgradba je pod spomeniškim varstvom, zaradi česar kljub obsežnim obnovitvenim posegom še zmeraj spominja na to, da je banka do leta 2006 tukaj sprejemala svoje premožne stranke, ki so ji dale v hrambo svoje dragocenosti. V kletnem prostoru za hrambo je za težkimi oklepnimi vrati še zmeraj okoli 110 bančnih sefov, vendar v njih ne hranijo več zlatih palic ali vrednostnih papirjev. Je pa tukaj Chaplinov kratki film in kdor hoče, lahko tam oblikuje svoj bankovec.

Med 50 in 100 milijoni evrov
Muzej razpolaga z več simulacijami, med katerimi je simuliran letališki skener, skozi katerega potujejo različni predmeti. Poleg vpogleda v njihovo sestavo je mogoče tudi slediti potem, ki jih opravijo izdelki, da pridejo do končnega kupca. V obnovljeni konferenčni dvorani je insceniran podnebni vrh, na katerem se obiskovalci prelevijo v vloge predstavnikov držav in se medsebojno pogajajo.

Pretvorba zgradbe je uradno stala več kot 50 milijonov evrov, neuradno pa se govori o znesku do 100 milijonov evrov. Projekt je financirala francoska nacionalna banka, ki je danes članica Evropskega sistema centralnih bank. Kot piše nemška tiskovna agencija DPA, obisk muzeja Citéco, odgovarja tudi na vprašanje, kaj pomenit biti član takega sistema.