Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Pobudo za postavitev novih informacijskih tabel je dalo nemško veleposlaništvo, pridružila pa so se jim veleposlaništva Francije, Poljske in Rusije. Veleposlaništva so tudi financirala postavitev panojev, postavitev pa sta uresničila občina Tržič in Tržiški muzej. V zadnjem so pripravili vsebinsko zasnovo, grafično pa jih je oblikovala Mojca Turk.

Na panojih ob vhodu v ostanke edinega taborišča na slovenskem ozemlju v času druge svetovne vojne lahko obiskovalci preberejo osnovne podatke o taborišču, njegovem delovanju in internirancih.

"Z novo informacijsko točko smo vidneje označili vhod v spominski park. Želeli smo tudi, da bi številni tranzitni turisti, ki v Slovenijo prihajajo skozi ljubeljski predor, ki so ga zgradili prav jetniki taborišča, dobili osnovne informacije o tragičnih dogodkih, ki so se tam dogajali med letoma 1943 in 1945," je pojasnila direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek.

Foto: MMC RTV SLO/Matej Rebolj
Foto: MMC RTV SLO/Matej Rebolj
Foto: Aleš Nanut
Foto: Aleš Nanut

Panoji med drugim prinašajo osnovne podatke o razlogih za nastanek taborišča, o njegovem delovanju in vodenju ter o internirancih, ki so prihajali iz številnih evropskih držav. Največ internirancev je bilo iz Francije, veliko je bilo Poljakov, državljanov nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslovanov.

Poglobljen vpogled v medvojno dogajanje pod Ljubeljem bo ponujala tudi nova stalna razstava Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945. Razstavo, ki jo je finančno omogočilo ministrstvo za kulturo, bo Tržiški muzej v kletnih prostorih Gostišča Karavla odprl prihodnji teden.

Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug je nemški rajh postavil za graditev ljubeljskega predora na strateško pomembni cestni povezavi med nacistično Nemčijo in južnimi zasedenimi ozemlji. V obdobju od 3. junija 1943, ko je prišlo prvih 330 internirancev, pa do 7. maja 1945, ko je prenehalo delovati, je taborišče pripadalo nacističnemu taborišču Mauthausen. Od tam so tudi dovažali internirance.

Prostor nekdanjega taborišča Ljubelj je razglašen za spomenik državnega pomena, ki obsega spominski park z ostanki taboriščnih barak, drugih poslopij, krematorija in spominsko sobo s stalno razstavo.