V mestu na Peloponezu so kipa izdelali v 5. stoletju pred našim štetjem. Foto: EPA
V mestu na Peloponezu so kipa izdelali v 5. stoletju pred našim štetjem. Foto: EPA
Kipa v naravni velikosti sta bila verjetno del večje figuralne skupine. Foto: EPA
Kipa v naravni velikosti sta bila verjetno del večje figuralne skupine. Foto: EPA

Glino so v kipih golih bradatih vojščakov v naravni velikosti našli med restavratorskimi posegi. Ta jih je po besedah arheologa na Univerzi v Messini Eligia Danieleja Castrizia, ki se kipoma posveča že celotno profesionalno kariero, pripeljala do grškega mesta Argos, kjer so ju izdelali v 5. stoletju pr. n. št.

Kipa omenja več antičnih besedil. Foto: EPA
Kipa omenja več antičnih besedil. Foto: EPA

Sinova kralja Ojdipa
Po arheologovih besedah gre za podobi Polinejka in Eteokla, sinova mitskega kralja Ojdipa. Verjetno sta bila del večje skupine, v kateri so bili še trije kipi – njune matere Jokaste, sestre Antigone in slepega preroka Tejrezija. V 2. stoletju pr. n. št. so kipe zaplenili Rimljani in jih razstavili v Rimu, kjer so stali do začetka 4. stol. n. št. Kipa sta bila prvotno verjetno pozlačena, a so ju Rimljani prebarvali z bleščeče črno barvo, da bi zakrili sledove popravil, tudi na desni roki Eteokla.

Castrizio je zapise o kipih našel v več antičnih zapisih, tudi v besedilu pesnika Publija Papinija Statija iz 1. stol. našega štetja. Domneva, da so padli v morje med prevozom v Konstantinopel, kamor je Konstantin Veliki preselil prestolnico Rimskega cesarstva. O tem naj bi pripovedoval tudi lončen fragment iz 4. stoletja n. št., ki so ga našli pri enem od kipov in ki naj bi bil del zaščite kipa med prevozom.

Rekonstrukcija glave bojevnika iz Riace. Kipa naj bi bila namreč prvotno pozlačena, šele Rimljani so ju prebarvali s črno. Foto: EPA
Rekonstrukcija glave bojevnika iz Riace. Kipa naj bi bila namreč prvotno pozlačena, šele Rimljani so ju prebarvali s črno. Foto: EPA

Nova odkritja so rezultat več strokovnjakov, ki so svoje izsledke predstavili na konferenci oktobra 2018, v kratkem pa bodo izšli v posebni publikaciji. Po Castrizievih besedah so potrebne še dodatne raziskave. Med drugimi bi bilo treba pregledati, ali je morda na morskem dnu v bližini mesta Riace še kakšen kip iz že omenjene skupine.

Arheolog z bronzitisom
Šestinpetdesetletni arheolog je bil še študent, ko sta ga v 80. letih očarala in posveča se jima vse od takrat. Muzej v mestu Reggio Calabria, kjer sta kipa danes razstavljena, običajno obišče od dva do trikrat tedensko, zato mu je bilo v času zaprtja muzeja zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19, ko ju ni mogel občudovati, toliko težje. "Imam bronzitis," se pošali.