Razstava, ki jo v Bežigrajski galeriji 2 odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do 20. marca. Razstavljena so dela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Loškega muzeja Škofja Loka in iz zasebnih zbirk.

France Mihelič, Vrata in ure, 1978, platno akril, 100,5 x 129 cm. Foto: Škofjeloški muzej Škofja Loka
France Mihelič, Vrata in ure, 1978, platno akril, 100,5 x 129 cm. Foto: Škofjeloški muzej Škofja Loka

Za večino likovnih del Franceta Miheliča je značilno brezkončno nakazovanje prostora. V njih so poustvarjena dramatična stanja iz umetnikovega življenja, ki povečini izhajajo iz njegovih spominov in želja. To so likovne stvaritve, ki nas vpeljejo v fantastične likovne svetove. Dela preveva videz minevanja in umetnikova želja po neprestanih potovanjih skozi številne oblike in njihova preoblikovanja, ob razstavi zapisal kustos Miloš Bašin.

Nazorno poustvarjen bistven videz stvari
Mihelič se do potankosti ukvarja z oblikami stvari. Nazorno poustvarja njihov bistven videz, ki je hkrati povsem njegov zaradi avtentične stilizacije. Navidezen prostor v drugem planu podob je tako vedno razprt in odprt ter tako usmerjen v brezkončnost in brezčasovnost. Pri ciklusih risb predstavljajo večji del upodobitve prizorov z bitji, podobnimi nočnim žuželkam, obličji podobnimi človeškim, upodobitve kurentov ter ženskih figur. Metamorfoze med upodabljanjem človeškega, živalskega in rastlinskega sveta so umetnikova spominska vez na dogajanje in njegovo odzivanje na doživetja in videnja iz njegovega celotnega življenja, je še zapisal kustos.

France Mihelič, Sinja ptica, Lutkovno gledališče Ljubljana, 1964. Foto: Loški muzej Škofja Loka/Alenka Puhar
France Mihelič, Sinja ptica, Lutkovno gledališče Ljubljana, 1964. Foto: Loški muzej Škofja Loka/Alenka Puhar

Razstava sodi v programsko zasnovo zgodovinskih razstav Bežigrajskih galerij, na katerih so praviloma predstavljena manj znana ali neznana likovna dela starejših ali pokojnih likovnih umetnikov oziroma njihovi posamezni ciklusi ter dela, ki so jih zaznamovala avantgardna umetniška gibanja. Tako so v razstavo vključene tudi skice in fotografije iz predstave Sinja ptica belgijskega avtorja Mauricea Maeterlincka, ki jo je Lutkovno gledališče Ljubljana uprizorilo leta 1964 v režiji Jožeta Pengova, likovno zasnovo je poskrbel Mihelič.

V Miheličevem magičnem ateljeju
"Smo v magičnem ateljeju risarja, slikarja, grafika, ilustratorja in profesorja Franceta Miheliča – naše pomembne mednarodne likovne legende. Svoje ustvarjanje je rad opisal z jedrnato definicijo baskovskega filozofa Miguela de Unamune: tragično občutje življenja. Ta umetnikov DNK – ki ga je zaznamoval skrajni socialni in družbeni strah prve polovice 20. stoletja in mladeničevo ponavljajoče se bežanje pred "mrtvaškimi urami", čas "generacije pred zaprtimi vrati", čas revolucij in vojn, čas milijonov smrti, pa tudi čas smrti ljubljenih oseb – se pne od študijskega ekspresionističnega obdobja, preko uporniške 'nove stvarnosti' do razcveta umetnosti fantastike, ki je bila Miheličev odgovor na 'ruski' socrealizem in "ameriško" abstrakcijo po drugi svetovni vojni," je ob razstavi zapisal Miheličev nečak, igralec Niko Goršič.

France Mihelič (1907–1998). Foto: Arhiv Muzej Ptuj Ormož
France Mihelič (1907–1998). Foto: Arhiv Muzej Ptuj Ormož

France Mihelič se je rodil leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Obiskoval je učiteljišče v Ljubljani, prav tam je obiskoval tudi zasebno risarsko šolo Probuda, kjer sta bila pedagoga Matej Sternen in Mirko ŠubIc. Študiral je na Likovni akademiji v Zagrebu, po zaključku študija je bil učitelj likovnega pouka v Kruševcu v Srbiji in pozneje na gimnaziji na Ptuju. Od leta 1945 do upokojitve je bil profesor na Likovni akademiji v Ljubljani. Kot rektor jo je vodil dva mandata, pridobil je tudi naziv zaslužnega profesorja. Od leta 1965 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje ustvarjanje prejel več priznanj in nagrad doma in v tujini. Umrl je leta 1998 v Ljubljani.

Dela vključena tudi v zbirke galerij in muzejev po svetu
Njegov opus sestavljajo risbe, ilustracije, slike, grafike, tapiserije, lutke ter scenografije za gledališke in lutkovne predstave. Dejaven je bil tudi kot organizator in je prevzel vlogo pobudnika likovnega življenja. Njegove risbe in grafike hranijo v ptujski Miheličevi galeriji, zbirka njegovih grafik in slik je tudi del stalne zbirke v škofjeloški galeriji Kašča. Miheličeve stvaritve je sicer mogoče najti tudi v številnih galerijskih in muzejskih zbirkah, tako doma kot po svetu.