O tem pišejo v svojih delih Jani Virk, Gregor Podlogar in Richard Powers.

"Pomislil je, v kaj zares verjame sam. V zakonsko zvestobo? V Boga, posmrtno življenje? V nič, dokončni izbris vsega? V kakršenkoli smisel življenja?" To so besede iz dela Vrnitev domov, enajstega romana izpod peresa Janija Virka. Zastavlja si jih protagonist Blaž Rowenski, še eden od likov, tipičnih za pisateljev obsežen literarni opus. To so iskalci smisla, ljudje, ki jih preveva občutek odtujenosti in vznemirjajo metafizične dileme, obstoj Zemlje, skrivnost kozmosa. Romaneskni junak je prevajalec, ki živi že dvajset let v Berlinu in ki se zaradi spleta okoliščin začne vračati v rodno Ljubljano. Tu naleti na demonstracije pretežno mladih okoljevarstvenikov, ki protestirajo proti gradnji novih jedrskih elektrarn. Mladostni žar in zavzetost skupine ga povsem prevzameta, v njem se zgane zavest o lastni odgovornosti do narave, hkrati pa tudi občutek, da je svet lahko spet nov, svež in čist.

Jani Virk takole strne misel o svojem junaku in tematiki romana: "Moj junak spozna, da si zanamci zaslužijo boljši svet. Ura je tik pred dvanajsto, počasi se zavedamo, da so šle stvari predaleč in da so v naši kulturi in civilizaciji tokovi, ki bi še lahko zaustavili to, kar se neizogibno približuje katastrofi. Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bomo imeli več vode, zraka, ničesar, kar človek kljub sodobni civilizaciji potrebuje za življenje."

Lahko rečemo, da se je Jani Virk posvetil usodi našega planeta in skrbi za prihodnost z nevsiljivo etično angažiranostjo, s čutom za zanimivo zgodbo, z odslikavo psihološko prepričljivih likov in njihove intime. Vrnitev domov je berljivo delo, ki govori o žgočih težavah sedanjosti skozi prepričljivo optiko osebnih zgodb.

O naši tesni povezanosti z naravo govori tudi pesniška zbirka Atlas Gregorja Podlogarja. Gregor Podlogar že več kot tri desetletja ustvarja svoj prepoznaven pesniški opus, Atlas pa je njegova sedma knjiga poezije. Tematsko večplastna zbirka ima jasno rdečo nit – pesnik se ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo vseh ljudi v vseh časih, zanimajo ga trenutki, ki si jih vsi delimo. Na začetku zbirke nas nagovori pesem Stavek, ki se glasi: "Ne kot človek, / kot bitje med bitji, / kot en sam trenutek / brez smrti, / kot sunek vesolja, / brneč z vesoljem - / z vsem v vsem."

Gregor Podlogar razmišlja takole: "V zadnjih dvajsetih letih se je pojavilo spoznanje, da nimamo pred sabo več prihodnosti. Kot družba bomo morali na novo premisliti, kakšna bo naša prihodnost. Danes nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo čez pet, deset let, kaj bo z našim planetom, kaj bo z nami. Bistveno se mi zdi, da presežemo antropocentrično držo človeka, da dojamemo, da je vse živo z nami, da si delimo ta planet z vsem živim. Ne govorim samo o živalih, govorim tudi o rastlinah, o drevesih. Ko bomo to dojeli, se lahko spremeni tudi paradigma celotne družbe in našega dojemanja sveta."

Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo svetovne uspešnice, romana Razvejenje Richarda Powersa. Powers, ki je za roman leta 2019 prejel Pulitzerjevo nagrado, je eden najvidnejših sodobnih ameriških pisateljev. Izhaja iz tradicije ameriških transcendentalistov, ki so prisegali na človekovo svobodo, pravičnost in modrost ter verjeli v moč narave. Razvejenje (v izvirniku The Overstory) je monumentalen, mnogoplasten roman, v središču katerega je povezanost ljudi z drevesi, hkrati pa je to velika zgodba o zgodovini in usodi življenja na Zemlji. O delu bo v oddaji spregovoril Andrej E. Skubic, ki je roman izvrstno prevedel.

Andrej E. Skubic takole povzame sporočilo romana: "Ne drevesa, ljudje so najbolj čudežni sadovi štirih milijard let evolucije in mi bomo uničili samo sami sebe, ker uničujemo okolje, tisti habitat, ki je popolnoma povezan med sabo. Mi smo tisti, ki bomo izumrli, če ne bomo spremenili stanja stvari, življenje pa bo ostalo. Vsako menjavo geološke dobe v zgodovini je zaznamovalo množično izumrtje večine živih vrst na planetu, ampak se je kljub temu na novo razvilo bogato življenje."

Ob branju predstavljenih del se lahko prepričamo, da dobra literatura lahko veliko pripomore k ekološki ozaveščenosti v današnjem svetu.